Vpliv ketogene diete na demenco

Vpliv ketogene diete na demenco

Demenca, ki je pretežno bolezen starejših, ostaja kljub naporom in določenim farmakološkim sredstvom javnozdravstvena prioriteta, ki ji ni še videti konca. Demenca se pojavlja kot sindrom različnih bolezni, med njimi je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen, ki progresivno povzroči kognitivni in funkcionalni upad osebe z demenco.

Že več let se kot možna komplementarna terapija za demenco pojavlja ketogena dieta. Teoretični model upošteva nevronsko izčrpanost pri demenci, kar je posledica dolgoletnega počasnega napredovanja slabe izrabe glukoze v možganih spričo kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so dejavnik tveganja za nastanek različnih oblik bolezni, za katere je značila demenca. Ti dejavniki tveganja so visok krvni tlak, srčno-žilne bolezni, visok holesterol in sladkorna bolezen ali prediabetes ali katerakoli oblika inzulinske neobčutljivosti celic. Z uvedbo ketogene diete sicer ne moremo popraviti vseh sprememb, ki so nastale v možganih zaradi demence, lahko pa pomagamo.

Kako?

Pri ketogeni dieti namreč zaradi razmerja med zaužitimi maščobami in ogljikovimi hidrati v jetrih začnejo nastajati ketonska telesca, ki jih možgani zelo radi uporabljajo za energijo. Ketoni v času normalnega prehranjevanja predstavljajo 5 % energijske porabe v možganih, ko pa se koncentracija ketonskih telesc oz. beta-hidroksibutirata v krvi poveča, tudi možgani preidejo na večjo porabo ketonov. Največji trik je, da poraba ketonov za energijo tudi pri demencah ostaja neokvarjena – in tako lahko živčne celice v možganih osebe z demenco končno dobijo energijo. Ketogena dieta vpliva tudi na druge presnovne procese, ki pomagajo, da nevroni dobijo več energije, kot so jo bili pri osebi z demenco leta in leta vajeni.

To je teoretični model, ki ga na ljudeh v dobro načrtovanih eksperimentih še nismo velikokrat preizkusili. Letos je skupina novozelandsko-nizozemskih znanstvenikov objavila rezultate klinične raziskave, ki so jo zasnovali kot randomizirano navzkrižno intervencijsko raziskavo. Rekrutirali so 26 posameznikov z blago obliko demence, jih razdelili v dve skupini in eksperiment se je začel. Prva skupina je najprej 12 tednov dobivala ketogeno dieto, druga pa običajno prehrano. Sledilo je 10 tednov t. i. »washout« obdobja, ko naj bi se učinek prvega dela intervencije »izpral«. V tem obdobju so vsi udeleženci jedli tisto, kar jedo sicer. Sledil je še tretji del: 12 tednov ketogene in standardne prehrane, le da v nasprotnih skupinah: tista, ki je prvi del dobivala ketogeno dieto, je zdaj dobivala standardno varovalno dieto in obratno.

Merili so vpliv na kognitivne sposobnosti, dnevne aktivnosti in kakovst življenja z ustreznimi standardnimi vprašalniki. Sekundarno so merili tudi dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni in morebitne stranske učinke.

In končno: ugotovitve?

Intervencijo je končalo 21 ljudi, le eden je prekinil sodelovanje zaradi ketogene diete. Ko so dobivali ketogeno dieto, so udeleženci vzdrževali stabilno ketozo. V primerjavi s časom na običajni dieti so se jim statistično značilno izboljšali rezultati ocene dnevnih aktivnosti in kakovosti življenja, izboljšala pa se je tudi kognitivna funkcija, čeprav ne statistično značilno (Phillips idr., 2021).

Vpliv ketogene diete na demenco

Phillips, M. C. L., Deprez, L. M., Mortimer, G. M. N., Murtagh, D. K. J., McCoy, S., Mylchreest, R., … Schepel, J. A. C. (2021). Randomized crossover trial of a modified ketogenic diet in Alzheimer’s disease. Alzheimer’s Research & Therapy, 13(1), 1-12. DOI: 10.1186/s13195-021-00783-x

Prijava na e-novice

Nočete zamuditi nobene LCHF-novosti? Želite biti obveščeni o naših LCHF-dogodkih in ekskluzivnih akcijskih ponudbah? Trikrat ali štirikrat mesečno vam bomo poslali e-novice z vsebinami, ki vam bodo pomagale pri življenjskem slogu po načelih LCHF!