Intervju s Stašo Grom - revija Bonbon

Staša Grom – intervju #2

Pogovor s Stašo Grom, objavljeno v Večerovi prilogi Bonbon, 20. februarja 2018

Mastne skrivnosti Fit kuhinje

Marsikdo težko verjame, da se v kuhinji tresejo ocvirki, sveti maslo, pečejo jajca in slanina, strastna kuharica pa ob tem ostaja nadpovprečno fit. In si za posladek še privošči čokoladno torto brez moke in dodanega sladkorja?! Da, vse to najdete v kuhinji dietetičarke Staše Grom, ki svoje znanje in skrivnosti tudi med nejeverne Tomaže že lep čas deli na www.fitkuhinja.si.

Ženske se tako na telesu kot na krožniku še posebej bojimo maščob in v želji, da izgubimo kilogram, dva z jedilnika najprej črtamo te. Kaj je s tem našim strahom? Je votel?

O škodljivosti maščob nas od nekdaj učijo v šolah, medijih, pa tudi veliko zdravnikov ob povišanem holesterolu in trigliceridih svetuje znižanje maščob v prehrani. Našteto izhaja iz študije ameriškega znanstvenika Ancela Keysa, ki jih je obsodil kot glavnega krivca za srčno-žilne bolezni, a je bila že večkrat ovržena.

Kaj se ob klasičnih nizkoenergijskih dietah v resnici zgodi v telesu?

Zmanjša se potreba po energiji, bolj smo lačni in dieta postaja vse manj vzdržna, zato sčasoma odpovemo. Za nameček, zaradi upočasnjene presnove, lahko že ob majhnih prekrških pride do kopičenja maščobe in pogosto se zredimo bolj kot pred začetkom diete, kar poznamo kot “jo-jo” učinek!.

Kje torej v resnici tičijo najpogostejše težave za preveliko telesno težo?

V zadnjih desetletjih smo drastično povečali količino ogljikovih hidratov, “škodljivo” maslo pa zamenjali za “zdravo” margarino in predelana rastlinska olja. Napaka. Prekomerno uživanje ogljikovih hidratov in rastlinskih olj z veliko maščobami omega-6 spodbuja apetit in tako pojemo še več. Pika na i so preobilica hrane in sodoben, “sedeč” življenjski slog, prežet s stresom. Posledice? Epidemija debelosti in kroničnih bolezni.

Veliko primernejša rešitev, ki zagotovo vodi do vitkega telesa ter dobrega počutja, je potem?

Da znižamo količino ogljikovih hidratov in stabiliziramo krvni sladkor, kar telo prisili tudi, da za energijo uporablja pretežno maščobe. LCHF-prehrana je pri tem zelo uspešna, saj ne čutimo lakote in želje po sladki, škrobnati hrani, imamo pa veliko energije in se nasploh počutimo zelo dobro.

A kako hujšamo ob toliko maščobah?

Več maščob v prehrani ni razlog za več maščob v telesu, ravno nasprotno. Kot rečeno: ker jo imamo dovolj in ker jih znamo učinkovito uporabljati, nismo lačni in imamo veliko energije, posledično pa hitreje in enostavneje shujšamo. Z nizkim vnosom ogljikovih hidratov se v krvi zniža še raven trigliceridov in hormona inzulina, ob glukozi povezanih z nastankom bolezni sodobnega časa.

Kaj se potem vsak dan najde na vašem LCFH jedilniku? Oziroma kakšna je Stašina Fit kuhinja?

Od kar sledim LCHF-prehrani mi zajtrk ne paše več, pa tudi čez dan zaužijem manj obrokov, najpogosteje le enega ali dva, seveda ustrezno energijsko bogatejša. Dan začnem s kozarcem vode in skodelico kave z malo sladke smetane. Običajno sledijo na maslu pečena jajca z zelenjavo, meso pa uživam le nekajkrat tedensko. Najraje mastne kose, kot so piščančja bedra, svinjska rebra in podobno. Tudi ribe, siri in drugi polnomastni mlečni izdelki, oreški, olive, avokado in manjše količine sadja, predvsem jagodičevja, so redno na mojem krožniku, občasno tudi temna čokolada ali kozarec rdečega vina.

Kaj pa bi zaman iskali v vašem hladilniku ali shrambi?

Zagotovo sladkor, moko, kosmiče, kruh in testenine.

Načeloma lahko vsak recept spremenimo v LCHF obliko. Kakšne so skrivnosti, pravila pri zamenjavah klasične bele, pšenične moke za mandljevo, kokosovo ter druge iz oreščkov?

Sladkorja ni težko nadomestiti, saj imamo naravna sladila brez energijske vrednosti, kot sta na primer sukrin in stevija. Pri žitni moki pa moramo biti bolj domiselni, saj se moke iz oreščkov, zaradi odsotnosti glutena, obnašajo drugače. Rešitev so ustrezne kombinacije s sestavinami, ki poskrbijo, da se tudi LCHF-palačinke ne trgajo in LCHF-kruh lepo naraste. Takšna sestavina je na primer indijski trpotec.

Kakšna pa je razlika med razmaščenimi “mokami” in “moko”, ki jo denimo dobimo z mletjem oreščkov ali semen?

Razmaščenim mokam iz oreškov in semen s stiskanjem odstranijo maščobo, zato so po lastnostih glede peke bolj podobne žitnim.

Na kaj moramo biti posebej pozorni pri kruhu?

Obstajajo različni recepti, mene je najbolj navdušil recept ameriške nutricionistke Marie Emmerich, ki ga najdete nekoliko naprej. Ob indijskem trpotcu sta pomembna jabolčni kis in pecilni prašek, zaradi katerih ima LCHF-kruh rahlo strukturo in je kar najbolj podoben kruhu iz žitne moke.

In pecivo?

Pri biskvitnih ni posebnosti in žitno moko enostavno nadomestimo z mokami iz oreščkov, nekatere druge vrste pa zahtevajo več spretnosti. Listnatega testa se denimo še nisem lotila, naredila sem ameriške krofe in pite vseh vrst, zelo priljubljen je tudi moj recept za potico.

Kaj se vam osebno zdi največji izziv speči?

Največ preglavic pa so mi povzročile tortilje in njoki, a uspelo mi je tudi to. Vse recepte najdete v moji knjigi Bemumast 3: Imate jajca? ter na spletni strani www.fitkuhinja.si. Pa dober tek!

Prijava na e-novice

Nočete zamuditi nobene LCHF-novosti? Želite biti obveščeni o naših LCHF-dogodkih in ekskluzivnih akcijskih ponudbah? Trikrat ali štirikrat mesečno vam bomo poslali e-novice z vsebinami, ki vam bodo pomagale pri življenjskem slogu po načelih LCHF!