Raziskava o nizkohidratni prehrani

Ketogena dieta: prvi rezultati slovenske raziskave

Nekateri se spomnite, kako sem lani spomladi pisal o svojem sodelovanju pri prvi slovenski keto raziskavi, ki smo jo opravili na Univerzi na Primorskem in pri kateri sem sodeloval kot glavni dietetik za prehrano LCHF (verjetno sem tudi krivec, da je do take raziskve pri nas sploh prišlo). :). Raziskava je uradno registrirana klinična raziskava (uradna koda: NCT03338452)

V teh dneh smo končali prvi članek o izsledkih »12-week Low Energy Ketogenic Diet In Obese: Timeline And Impact On Whole Organism«, ki je namenjen objavi v pomembnem znanstvenem časopisu.

Deli članka, vključno s povzetkom, so še pod moratorijem in jih ne smemo objaviti, lahko pa na kratko opišem prve bistvene ugotovitve.

Izmed prijavljenih kandidatov smo izbrali 13 moških in 25 žensk. Bisveni pogoji za prijavo so bili:

  • starost med 25 in 55 leti,
  • oba spola,
  • indeks telesne mase nad 30 kg/m2,
  • brez bolezni in simptomov – skratka zdrave posameznike, ki ne jemljejo zdravil
  • in ki vsaj tri mesece niso bili na nikakršni posebni dieti (niti ketogeni niti kaki drugi)., brez določenih zdravil in brez diet v zadnjem obdobju.

Rezultati

Rezultati so bili po mojem pričakovanji zelo dobri. Izguba kilogramov velika, prav tako je večina kandidatov zdržala do konca. Celo več, večina se po 12 tednih ni želela vrniti na »normalno« prehrano.

Zelo so se izboljšale tudi fizične sposobnosti udeležencev. Na osnovi merjenja različnih parametrov smo prišli do sklepa, da je ta prehrana tudi zdravstveno sprejemljiva. Predvsem gre poudariti velik padec glukoze (oziroma normalizacija), padec povprečne ravni inzulina in padec ravni trigliceridov v krvi, ki je bil še posebej velik pri ženskah.

Izpostaviti gre tudi vpliv na sitost. Vse udeležencem je bilo hrane kmalu preveč in so spontano nižali število obrokov in količino hrane. Vse to brez občutka odrekanja.

Večina je poročala o močnem izboljašnju počutja in energije. Prishološki testi so pokazali zmanjšano doživljanje stresa. Delovanje možganov je bilo močno izboljšano. Kar ni čudno, saj je močno porastel BDNF (Brain-derived Neurotrophic Factor), ki spodbuja plastičnost možganov (tvorbo novih nevronov in novih povezav med njimi)

Verjetno to vse skupaj ni presenečenje za tiste, ki se tako že dolgo prehranjujemo 🙂

Ko bo članek objavljen, pa bom o ugotovitvah poročal podrobneje.

Gašper Grom
Gašper Grom

Raziskava je potekala pod okriljem Univerze na Primorskem – Fakultete za vede o zdravju v sodelovanju z Inštitutom Neocortex za izobraževanje, zdravljenje in rehabilitacijo na področju duševnega zdravja in podjetjem Maksimum d.o.o. ter s podporo Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropske unije – Evropskega socialnega sklada.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve 1.3 Štipendijske sheme.

Gašper

Prijava na e-novice

Nočete zamuditi nobene LCHF-novosti? Želite biti obveščeni o naših LCHF-dogodkih in ekskluzivnih akcijskih ponudbah? Približno vsakih 10 dni vam bomo poslali e-novice z vsebinami, ki vam bodo pomagale pri življenjskem slogu po načelih LCHF!