Rjavo maščevje in vitkost

Povezava med simpatičnim živčevjem in rjavim maščevjem

Ketogena dieta pri miškah sproži specifično fiziološko stanje, ki omogoča izgubo telesne teže, izboljšanje presnovnih parametrov, aktivacijo rjavega maščevja in izboljšanje občutljivosti celic na inzulin. Pri tem so znanstveniki odkrili pomembno vlogo fibroblastnega rastnega dejavnik 21 (FGF21). FGF21, ki ga imenujejo tudi hormon stradanja, saj posreduje pri vrsti prilagoditev na pomanjkanje hrane, se namreč izkaže za ključnega pri ustreznem odzivu organizma na ketogeno dieto: miške, ki tega gena nimajo, tudi pri ketogeni dieti pridobivajo telesno težo, namesto da bi jo izgubljale. FGF21 namreč aktivira simpatično živčevje, kjer je očitno ključ do prilagoditve na ketogeno prehrano: predvsem v aktivaciji adrenoreceptorjev beta. S poskusi na miškah brez adrenoreceptorjev beta so ugotovili, da ketogena dieta pri njih deluje ravno nasprotno kot sicer: zredijo se, poveča se obseg maščevja in ne izboljša se jim presnova. Kljub temu ostanejo njihove celice senzitivne na inzulin. Tako pri miškah brez adrenoreceptorjev beta kot tudi pri kontrolni skupini normalnih mišk se je povečalo izražanje FGF21, pri prvih celo bistveno bolj. Razlika med obema skupinama mišk se je pokazala v aktivaciji rjavega maščevja – ta se brez adrenoreceptorjev beta ne aktivira in tako ne sproži ugodnih sprememb, ki so običajne za ketogeno dieto (Douris in sod., 2017).

Rjavo maščevje sicer pri odraslih ljudeh predstavlja zelo majhen delež vsega maščevja, vendar kaže, da je izjemno pomembno pri uravnavanju presnove, nastanku debelosti in tudi sladkorne bolezni tipa 2 – če ga je premalo in če ni ustrezno aktivirano.

DOURIS, N., DESAI, B.N., FISHER, F.M. in sod., 2017. Beta-adrenergic receptors are critical for weight loss but not for other metabolic adaptations to the consumption of a ketogenic diet in male mice. Molecular Metabolism