Avtizem

Vnetni odziv med nosečnostjo, avtizem, ketogena dieta

Čeprav je pri nosečnicah imunski odziv nekoliko spremenjen tudi zato, da varuje plod, to ne pomeni, da je plod popolnoma varen pred imunsko aktivacijo matere. V številnih raziskavah na živalih in manjših opazovanjih na ljudeh dokazano, da lahko imunska aktivacija matere pri nekaterih bakterijskih in virusnih okužbah predvsem v prvem in drugem trimestru nosečnosti pomeni večjo verjetnost pojava avtističnih motenj pri otroku. Ena od epidemioloških študij, v katero so vključili 10.000 primerov avtizma, je pokazala, da je bila mati okužena v drugem trimestru nosečnosti (res je, da je zanesljivost takih podatkov manjša, kljub temu pa navaja na fenomen, vreden raziskovanja).

Avtizem je še vedno dokaj velika neznanka: očitno pri nastanku teh motenj vlogo igra kompleksen in raznolik splet okoliščin (okoljske, genetske). Eden od modelov temelji na imunski aktivaciji nosečnice.

Imunska aktivacija nosečnice sproži vnetno kaskado v maternični sluznici, kar poveča verjetnost pojava motenj na avtističnem spektru pri otroku. Ta pojav je bil že večkrat preverjen na živalih, predvsem glodalcih. Z uporabo sintetičnih snovi so pri brejih živalih sprožili tako antivirusni kot tudi antibakterijski odziv in preverjali, ali ima podmladek teh živali simptome avtizma. Povezava se je izkazala za pozitivno in statistično značilno. Pri tem modelu avtizma (avtizem kot posledica imunske aktivacije matere) je razmerje prizadetosti z avtističnimi motnjami med moškimi in ženskimi potomci približno 4:1.

Ruskin in sodelavci so te dni objavili študijo, v kateri so naredili še korak naprej. Podmladek mater, pri katerih so sprožili imunsko aktivacijo, so razdelili v kontrolno skupino in skupino, ki se je prehranjevala s ketogeno prehrano. Tudi tu so ugotovili višjo verjetnost pojava motenj avtističnega spektra, predvsem pri moških potomcih. Ugotovili so, da so se motnje ohranile pri kontrolni skupini (nizke socialne veščine, veliko ponavljajočega se in nase usmerjenega obnašanja), pri skupini na ketogeni dieti pa so ugotovili delno ali popolno odpravo vedenjskih motenj pri moških potomcih (znižana raven glukoze in povečana raven ketonov je bila ugotovljena tako pri moških in ženskih otrocih).

Ker se ketogena dieta pogosto uporablja pri zdravljenju epilepsije, avtorji raziskavo zaključujejo z mislijo, da ni znano, ali so mehanizmi delovanja ketogene diete pri epileptičnih napadih in pri avtističnih motnjah enaki. Domnevajo, da morda prisotnost ketonskih telesc vpliva na več mehanizmov, ki delujejo v prid homeostaze organizma. Ali lahko ketogena dieta kot presnovna terapija pomaga pri drugih modelih avtizma, je vredno raziskovanja.

Ruskin, D., Murphy, M., Slade, S. & Masino, S., 2017. Ketogenic diet improves behaviors in a maternal immune activation model of autism spectrum disorder. PLOS One, 12(2).