Konferenca v Tampi

Tampa ’17, dan 3

Predzadnji dan konference Conference on Nutritional Ketosis And Metablic Therapeutics je bil sestavljen iz štirih sklopov predavanj o prehranskih terapijah: za debelost, sladkorno in srčno-žilne bolezni; za bolezni z epileptičnimi napadi; za raka in pri optimizaciji športne pripravljenosti.

Dr. David Diamond je predstavil napake, ki jih je prehranska znanost zagrešila, ko je skušala izločiti krivca za epidemijo srčno-žilnih bolezni od sredine prejšnjega stoletja. Napihovanje minornih statističnih razlik je dokazal na številnih raziskavah, več o tem si lahko sami preberete v knjigi Fat and Cholesterol Don’t Cause Heart Attacks and Statins Are Not The Solution. O tem, kako je želja znanstvenikov, da bi ugotovili kaj »pomembnega in revolucionarnega«, vse prevečkrat podlaga raznoraznih »pravljic«, ki pridejo v znanstvene revije, je na predavanju »Kaj je res narobe z raziskavami v medicini in kako to popraviti« govoril eden od nestorjev na konferenci, dr. Richard Feinman. V svojem govoru se je osredotočil na tezo, da so za objavo škandalozno slabih člankov krivi predvsem uredniki znanstvenih revij, ki jih vodi ista zmotna želja – da bi lahko objavili revolucionarna odkritja, čeprav skonstuirana iz preprosto slabe interpretacije statistično neznačilnih pridobljenih podatkov. Ko je po koncu predavanja nekdo omenil, da so tudi raziskovalci samo ljudje in da se ljudje, ko gre za naše službe, pač upognemo (nekateri bolj, nekateri manj), mu je dr. Feinman namenil pogled, ki bi lahko ubijal in kratko in jedrnato pribil: »Ni res. Ne upognemo se vsi.«

O vplivu ketogene diete na neobčutljivost celic na inzulin in na razvoj prediabetičnih stanj je na izjemno zanimivem predavanju govoril dr. Jeff Volek. Po njegovi oceni približno 75% prebivalstva ne more dolgoročno ostati zdravih na tipični zahodnjaški dieti, bogati z ogljikovimi hidrati. Utemeljil je tudi svojo tezo, da za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ni nujno kriva debelost, ampak previsok vnos ogljikovih hidratov: izboljšanje presnovne slike se namreč pri pacientih, ki se odločijo za ketogeno dieto, izboljša tudi, če ne shujšajo oziroma preden sploh shujšajo.

Zelo ganljivo je bilo predavanje Kenetha Runyana, zdravnika specialista za nefrologijo, ki so mu malo pred 40. letom diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1. Ta se sicer pogosto pojavi v otroštvu, je pa možen nastop bolezni tudi kasneje. V iskanju rešitev za svoje zdravstveno stanje je naletel na ketogeno dieto in v predavanju je opisal, kako je z natančnim popisom in spremljanjem svojih biomarkerjev v petih letih dosegel dober glikemični nadzor, zmanjšal frekvenco hipoglikemij in hkrati lahko ostal športno aktiven. Ko ga je po koncu predavanja dr. Westman, ki ni ravno zagovornik športne vadbe, vprašal, zakaj toliko trenira (dr. Runyan v zadnjih letih teče in trenira olimpijske dvige), mu je dr. Runyan odgovoril: »To počnem, ker v tem uživam in tega si ne pustim vzeti. Predvsem pa: želim vzdrževati moč, da v visoki starosti ne bom zaradi krhkosti padel in si razbil glave ali nalomil kolkov.«

Vrhunec dneva je bilo zagotovo predavanje dr. Thomasa Seyfrieda, ki je predstavil svoje ugotovitve in rezultate raziskav glede zdravljenja multiformnega glioblastoma, enega od najbolj agresivnih možganskih tumorjev. V izjemno artikuliranem predavanju je predstavil svoje načelo »press-pulse« in uspehe, ki jih ta prinaša za nekatere pogumne paciente, ki so se ob tej grozljivi diagnozi odrekli standardni terapiji. Kaj je načelo press-pulse? Poenostavljeno bi rekli, da bolezen udarimo z vsemi orožji, tako da povsem onemogočimo energijsko presnovo tumorskih celic. Ker tumorske celice za energijsko presnovo ne uporabljajo oksidacije, pač pa fermentacijo, pri čemer sta vira energije glukoza in glutamin, je zmanjševanje količine teh goriv strateški način boja proti raku. V segment »press« tako spada ketogena dieta, ketonski dodatki in učinkovito uravnavanje stresa, v »pulse« segment, ki ojača učinke segmenta »press«, pa še inhibitorji glukoze, antagonisti glutamina in hiperbarična kisikova terapija.