Presnovni sindrom in vitamin D

Vodi pomanjkanje vitamina D k presnovnemu sindromu?

Ko govorimo o civilizacijskih boleznih, pogosto mislimo bolezni razvitega sveta. Presnovni sindrom je skupek nastavkov za te bolezni in kot tak nekakšen proto model sindromov, do katerih pridemo s slabo prehrano in slabim življenjskim slogom, ki sta danes skoraj norma.

Presnovni sindrom (PS) je skupek natančno določenih simptomov, ki skupaj tvorijo to bolezen:

  • trebušna debelost, določena z obsegom pasu (pri ženskah nad 80 cm in pri moških nad 94 cm)
  • in vsaj dva od naslednjih simptomov:
    • koncentracija trigliceridov v krvi najmanj ≥ 1,7 mmol/l,
    • koncentracija holesterola HDL pod 1,3 mmol/l pri ženskah in pod 1,00 mmol/l pri moških,
    • povišan krvni tlak (sistolični > 130 mm Hg, diastolični > 85 mm Hg),
    • koncentracija glukoze v krvi vsaj 5,6 mmol/l ali znana sladkorna bolezen tipa 2

Spremlja ga inzulinska neobčutljivost, pogosto nealkoholna maščobna bolezen jeter. Pri nekaterih epidemioloških raziskavah se je izkazalo, da bi lahko dejavnik tveganja za nastanek PS predstavljalo pomanjkanje vitamina D, čeprav mehanizem ni točno znan. Vemo, da porušena črevesna mikrobiota lahko pomaga pri nastanku simptomov PS in zamaščenih jeter ter da tiho potekajoča sistemska vnetja lahko povzročijo motnje v presnovi glukoze in posledično jetrno steatozo (zamaščenost).

Pri raziskavah na miškah so skušali ugotoviti, ali je slaba prehrana dovolj za nastanek PS. V središču pozornosti je bilo tanko črevesje, kjer je ogromno receptorjev za vitamin D. Ugotovili so, da ima pomanjkanje vitamina D kritično vlogo oziroma da je nujni pogoj za nastanek presnovnih motenj, ki sestavljajo PS, saj se ob kombinaciji neustrezne prehrane in pomanjkanja vitamina D zmanjša vpliv nekaterih obrambnih mehanizmov, brez katerih pride do kolapsa črevesne mikrobiote, poškodb črevesne sluznice, endotoksemije in sistemskega vnetja, poveča se število nekaterih patogenov.

Vitamin D je izjemno pomemben za zdravje, čeprav je v hrani redek. Iz hrane ga lahko dobimo z uživanjem mastnih rib (losos, tuna, skuša, sardele ipd.), olja iz ribjih jeter, pa tudi govejih jeter, masla, sira in rumenjakov. Telo vitamin D lahko tvori samo, in sicer z izpostavljanjem soncu.

Kljub temu, da raziskave kažejo, da ima pomanjkanje vitamina D pomembno vlogo pri nastanku PS, pa to ne pomeni, da bomo pred PS varni samo z ustrezno skrbjo za dovolj velik vnos vitamina D. Pomembna je tudi ustrezna prehrana in zdrav življenjski slog.

Su, D. in drugi, 2016. Vitamin D Signaling through Induction of Paneth Cell Defensins Maintains Gut Microbiota and Improves Metabolic Disorders and Hepatic Steatosis in Animal Models. Front. Physiol, 7(498).