Avtizem

Ketogena dieta kot terapevtska možnost pri avtizmu

Ketogena dieta, ki je postala priljubljena kot shujševalna dieta, se v kliničnem smislu uporablja v različne terapevtske namene, nove in nove možnosti pa so še vedno predmet raziskav.

Ena od takih, objavljena prav te dni, je na miših seva BTBR(T+tf/j) proučevala vpliv visokomaščobne hrane na izražanje avtističnim podobnih značilnosti. Ta sev laboratorijskih miši ima namreč izražene fenotipske značilnosti avtizma.

V središču raizskave je bil vpliv prehrane na mitohondrijsko dinamiko, saj raziskave v zadnjih letih kažejo, da bi utegnila biti ključ patofiziologije avtizma prav v okvari mitohondrijev. Mitohondriji so izjemno pomemben dejavnik celičnega zdravja, nanje pa izrazito vpliva dostopnost energije. Ena od pomembnih značilnosti mitohondrijev je notranji nadzor kakovosti, ki sproži uničenje okvarjenih mitohondrijev (mitofagija). Če ta mehanizem ne deluje, v organizmu ostanejo okvarjeni mitohondriji, ki so lahko vir različnih bolezenskih stanj.

V raziskavi kanadskih znanstvenikov so primerjali štiri skupine dveh sevov miši: B6 (normalne) in BTBR (z znaki avtizma) so 10 do 14 dni hranili z bodisi normalno hrano (13 odstotkov maščobe) ali s ketogeno dieto (75 odstotkov maščobe). Pri slednjih so opazili izrazito zmanjšanje količine mitohondrijev v jetrih: ugotovili so, da se pri miškah na ketogeni diet izrazito poveča izražanje regulatorja mitofagije BNIP3.

Glede na vlogo okvarjenih mitohondrijev pri različnih boleznih so nadaljnje raziskave kliničnih vplivov ketogene diete na mitohondrijsko dinamiko več kot potrebne.

Vir:

Christopher Newell, C, in drugi. 2016. Tissue Specific Impacts of a Ketogenic Diet on Mitochondrial Dynamics in the BTBRT+tf/j Mouse. 2016, Frontiers in Physiology, Zv. 7