Prehranske smernice Kanada

Kanadski zdravniki proti prehranskim smernicam

V Kanadi poteka javna debata o spremembah nekaj desetletij starih prehranskih smernic (www.foodguideconsultation.ca), ki so tudi pri njih podobne vsem smernicam v razvitih državah: veliko ogljikovih hidratov, zelo malo nasičenih maščob in podobno.

Po zgledu ameriških kolegov iz Koalicije za prehrano (Nutrition Coalition) je v začetku decembra skoraj 200 kanadskih zdravnikov in zdravstvenih delavcev na oblasti naslovilo javni poziv, v katerem pozivajo h korenitim spremembam v prehranski politiki.

Objavili so 13 točk, ki so podkrepljene z ugotovitvami znanstvene literature. V teh točkah pristojne organe pozivajo:

  • naj javnosti in zdravstvenim delavcem sporočijo, da paradigma o nizkomaščobnem prehranjevanju ni več sprejemljiva, saj se je izkazala kot dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni;
  • naj ne dovolijo, da na razvoj novih prehranskih smernic vpliva prehranska industrija;
  • naj prekličejo omejevanje uživanja nasičenih maščob;
  • naj začnejo promovirati prehransko zadostno hrano iz kakovostnih virov in ne iz industrijsko obogatenih predelanih žit;
  • naj začnejo promovirati nizkohidratno prehrano kot eno od varnih in učinkovitih možnosti za ljudi, ki se borijo z debelostjo, sladkorno boleznijo in srčnimi boleznimi;
  • naj ponudijo spekter prehranskih možnosti, ki ustrezajo specifičnim potrebam posameznih segmentov prebivalstva;
  • naj prenehajo poudarjati pomen aerobne vadbe za nadzor nad telesno težo;
  • naj prenehajo poudarjati, da je treba uživati čimmanj soli;
  • naj prenehajo govoriti, da je vzdržen način nadzora nad telesno težo preprosto stvar energijskega deficita;
  • naj prenehajo širiti nasvet, naj nasičene maščobe zamenjamo z večkrat nenasičenimi (rastlinskimi) olji, ker naj bi to varovalo pred nastankom srčno-žilnih bolezni;
  • naj prenehajo ljudi strašiti pred pravo hrano, kot je na primer polnomastno mleko in rdeče meso;
  • naj priporočajo omejevanje uživanja sladkorja – ki naj ne preseže 5% vsega dnevnega energijskega vnosa;
  • naj bodo smernice oblikovane na osnovi popolnega in natančnega pregleda podatkov, pridobljenih z najrigoroznejšimi raziskavami (randomizirane, kontrolirane klinične študije); če neizpodbitnih podatkov ni, naj smernice teme ne omenjajo.

Vir: http://www.foodmed.net/2016/canada.pdf