Rad bi pomagal pri osveščanju bolnikov s sladkorno boleznijo o učinkih ketogene prehrane. Za to pisanje danes imam poseben razlog: 6 mesecev sem na ketogeni dieti in danes, prvič po 12 letih sladkorne bolezni praznujem! 🙂
Praznujem, da sem imel v 24 urah sladkor praktično v ravni črti (to pomeni v mejah kot ljudje brez bolezni). Seveda sem od vzhičenosti zadevo takoj sporočil tudi diabetologinji in odgovor je bil: »Čudovito, Jure, ganil si me do solz. Vztrajaj tako naprej in verjamem, da imaš občutek, da skoraj sploh nimaš sladkorne.«
Ko gre sladkorni bolnik na ketogeno prehrano, najprej opazi, da se mu dramatično zmanjša poraba inzulina. To je logično, saj porabo inzulina najbolj dvigujejo zaužiti ogljikovi hidrati, pri ketogeni dieti pa jih skoraj ni. A zmanjšana poraba inzulina je samo prvi znak: ne pomeni, da bo vse takoj brez težav in da smo že prilagojeni na porabo maščob za energijo. Daleč od tega.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 gre to zellllooooo počasi. Na začetku je predvsem kar nekaj hipoglikemij zaradi prilagajanja potrebnih količin inzulina. Tudi telo se še privaja in skuša najti vse mogoče vire glukoze. To povzroči, da spet sladkor malo zaniha. Zelo pomembno pri vsem tem je, da se zavedaš, kaj pomeni sladkorna bolezen in da se z njo znaš dobro soočati. Treba je vedeti, kaj delaš, ker gre le tako brez zapletov. Posledica nevednosti so lahko hude. Sam sem v to bolezen, prehrano in kombinacijo s tekom vpet že vrsto let in s tem nisem imel večjih težav.
Na hidratih sem si moral pri kosilu dajati 5 enot inzulina. Po šestih mesecih ketogene prehrane imam občutek, da je že 1 enota veliko. Mogoče se komu zdi 1 enota inzulina pri obroku na keto prehrani veliko, a če veš, zakaj, je zgodba drugačna. Naj razložim: prej sem imel čez dan tako visoke bazale*, da sem si z njimi praktično pokrival tudi del obrokov (inzulina sem imel dovolj, tako da so bili pri obrokih dovolj manjši dodatni odmerki). Sedaj so pa bazali tako nizki, da si z njimi obrokov ne morem več pokriti, zato si moram recimo že za 5 gramov zaužitih ogljikovih hidratov dati 1 enoto inzulina (prej je 1 enota zadostovala za 15 gramov OH). To pa je zanemarljivo, če se ne bašeš z ogljikovimi hidrati – te enote je v tem kontekstu nesmiselno komentirati. :)))
Ugotavljam, da so mi OH dejansko samo v napoto. Res pa je, da zelenjavo imam rad, zato si jo vedno privoščim malo zraven pri obroku. Sem pa sedaj nekje na 20 gramov OH na dan ali manj. Če sem aktiven, povečam vnos do približno 50 g, a mi te razlike v OH ni treba pokrivati z dodatnim inzulinom, saj zadevo pokuri tek.
Začel sem dodajati tudi omega 3 kapsule in občutek v pozitivno smer se je še dodatno izboljšal.
Zase lahko rečem, da sem po 12 letih že stroj za sladkorno bolezen; v kombinaciji s ketogeno prehrano, ki jo promoviraš ti, je pa to totalna zmaga.
Urediti moram samo še razmerje med HDL in LDL in bom na konju.
Drugače pa vse pohvale za tvoje delo, trud in seveda odgovore, s katerimi ljudem pomagaš odpreti glavo, da začnejo razmišljati v pravo smer.
Jure
* Pri inzulinu govorimo o dveh stopnjah: o »bazalih« (bazalni inzulin) in »bolusih« (bolus inzulina). Bazalni inzulin je tisti, s katerim zagotavljamo potrebe telesa skozi ves dan, ki ga pri sladkorni bolezni na določen časovni interval zagotavlja inzulinska črpalka. Bolusi so pa večji enkratni odmerki inzulina, ki si jih sladkorni bolniki najobičajneje dodajajo pri obrokih, s čimer pomagajo uravnati količino glukoze v krvi.