Kaj naj rečem? Fotografiji lahko povesta več, kot lahko jaz: na spodnjih dveh sem na kongresu oktobra lani in na kongresu oktobra letos. Lani sem imel okrog 180 kilogramov, letos sem predaval v hlačah iz srednješolskih dni.
Prehrane LCHF sem se lotil 20. januarja letos. Po vseh letih, ko me lastna teža ni motila in se z njo nisem ubadal, sem namreč le ugotovil, da sem »malo« predebel. Na dan, ko sem se tega zavedel, sem imel 173,3 kg, danes, 22. oktobra, 111,2 kg.
Kako sem hujšal? Najprej sem dva meseca delal po svoje, potem pa sem se pridružil raziskavi, ki je trajala 3 mesece – in sem se torej prehranjeval po Gromovo. Zdaj sem nekje vmes. Poleti, še posebno med dopustom, sem jedel tudi hidrate, a v »normalnih« količinah. V dobrih 14 dneh sem kljub temu shujšal še 2 kg.
Izven »dopustniške sezone« se prehranjujem bodisi po načelih stroge ketogene ali občasno tudi nekoliko ohlapneje, ampak še vedno LCHF (do 100 g OH dnevno, pa še to pogosto ne). Tu in tam si privoščim kaj, saj sem začel s konkretnejšo fizično aktivnostjo. Najbolje pa se počutim, ko sem v ketozi, sploh s kakšnim postom. Veliko eksperimentiram, se igram, raziskujem in ugotavljam, kako te stvari delujejo …
Z Gašperjem se verjetno nikoli ne bova strinjala o »želji po sladkem«. Ko sem se uvajal v keto prehrano, nisem imel prav nobene težave z odpovedovanjem sladki hrani.
Najbolje pri tem načinu prehranjevanja pa mi je dejstvo, da zmorem več, da ne potrebujem več toliko spanca, da je spanec izjemno kakovosten (in ga je toliko, kolikor ga potrebujem). Tudi pred tem sem spal malo, a zdaj je spanje res spanje.
So tudi slabe plati 😊 – mnogi, tudi žena, mi »grozijo«, da mi bodo podtaknili moko, da dam že enkrat mir.
No, mogoče tudi sam spesnim kako knjigo in podrobno opišem vse faze prehoda, izkušnje, ugotovitve in dognanja, ko bodo zbrano. Pred objavo seveda upam na Gromovo recenzijo …