Gašper, pozdravljen!
Enostavno se ti moram po dolgem času javiti :).
Tokrat svojega pisanja ne začenjam z moledovanjem po pregrehah :), pravzaprav grem kar k bistvu, zakaj se ti javljam. Kmalu bo za menoj drugo leto »diete«. Verjetno se moje pisanje ne bo drastično razlikovalo od ostalih zadovoljnih strank, ki so šle skozi tvojo šolo prehranjevanja. Kilogrami so skopneli in končno — prvič v svojem življenju — jih tudi vzdržujem. Mmmm, veš, kako paše, ko ti nekdo reče: »Wow, ko’k si pa ti dobr’ videti! … Kaj se dogaja s teboj?« Itd … itd …
Počutim se fenomenalno, nisem utrujena, nisem napihnjena, zjutraj vstajam skoraj brez ure (ponavadi sem dremež vlekla vsaj eno uro).
Najbolj vesela sem, da se ne obremenjujem dnevno, kaj in kako bomo jedli in se mi življenje ne vrti okoli hrane. Obroki so preprosti, hitri. Če pa me čas prehiteva, so tudi zelo priročni, ker sir in makadamijo lahko vzameš s seboj kamorkoli. Naj povem, da se se mi je pridružil tudi partner in je zelo priden. Skupaj sva premagovala krize (priznam, da so bile), se spodbujala in prepričevala, da se bova razvadam nekega dne samo smejala. Ne pogrešam pravzaprav nič več … predvsem ne sanjam več testenin, krompirja, kruha in vsega, brez česar si nisem predstavljala dneva.
Malo sem za nazaj prebirala najino dopisovanje, ko sem te moledovala za sladoled, mleko, sem ter tja kak košček česa, česar ni bilo na jedilniku. Tvoj odgovor je vedno bil NE, NE in NE. Nisi mi bil ravno najboljši prijatelj … zdaj pa priznam … vesela sem, da sem te spoznala! Da ne dolgovezim več: HVALA, HVALA in še enkrat HVALA za čas, nasvete in za vse, kar si me naučil, da sem lahko začela novo poglavje prehranjevanja in s tem življenjskega sloga. Želim ti veliko uspeha na vseh področjih, ki se jih boš še lotil.
Aleksandra