Vloga prehrane pri raku prostate

Rak prostate se uvršča na drugo mesto po globalni pojavnosti raka in četrto po umrljivosti zaradi raka pri moških po vsem svetu. Na rak prostate močno vplivajo signali celične rasti. Številni tumorji, vključno z rakom prostate, so povezani z metaboličnim sindromom in inzulinsko rezistenco, kar kaže na to, kako zelo pomemben dejavnik pri teh boleznih je prehrana. Povišan indeks telesne mase (ITM) je statistično pomemben dejavnik, ki je povezan z umrljivostjo zaradi raka prostate. Zvišan ITM je tudi dejavnik tveganja za napredovanje raka prostate nizke stopnje v visoko stopnjo. V raziskavah se je pokazalo, da je najbolj značilen napovednik za tveganje raka prostate inzulinska rezistenca, debelost pa z višjim stadijem, večjo možnostjo ponovitve in slabšo prognozo.

V nedavno objavljenem pregledu literature so strokovnjaki povzeli, kaj doslej vemo o povezavi med prehrano in rakom prostate:

• maščobne celice v okolici prostate lahko z izločanjem citokinov omogočijo razrast in metastaziranje raka prostate;
• količina maščobnega tkiva v bližini prostate je napovedni dejavnik učinkovitosti zdravljenja raka z antiandrogensko hormonsko terapijo;
• hiperinzulinemija lahko onemogoči delovanje tarčnih zdravil (zaviralce kinaz PI3K), lahko pa jo preprečimo s ketogeno dieto;
• kot preventiva in obramba pred neugodnimi epigenetskimi spremembami se je izkazal likopen (z njim so bogati paradižniki) – manj je gotovo, da bi likopen pomagal, ko je rak enkrat že prisoten;
• omejevanje vnosa ogljikovih hidratov oz. ketogena dieta ima lahko pozitiven učinek na raka prostate tako, da vpliva tipične presnovne spremembe, ki so značilne za moderno prehrano in sodoben življenjski slog.

Vse te ugotovitve navajajo na to, da bi morali več pozornosti posvečati prehrani kot enemu od dejavnikov preventive in odzravitve pri raku prostate, sploh glede na večkrat pokazano protitumorsko naravo ketonskih telesc in njihov pomen za uravnavanje epigenetske ureditve (Kaiser, Haskins, Siddiqui, Hussain in D’Adamo, 2019)