Čeprav kot prehranska strategija za splošno populacijo ketogena dieta še ni povsem sprejeta, pa jo v kliničnem okolju uporabljajo kot podporo antikonvulzivnemu zdravljenju, predvsem pri otrocih z na zdravila odpornimi oblikami epilepsije. Med ostalimi možnimi terapevtskimi učinki mnoge raziskave kažejo, da bi ketogeno dieto lahko uporabljali za zmanjševanje bolečine.
Bolečina je eden od dejavnikov, ki vodijo v zmanjšanje kakovosti življenja, pogosto jo spremljata depresija in anksioznost. Objektivno merilo ne obstaja, zato se v zdravstvu uporablja vizualna analogna lestvica VAS/VAL z ocenami od 0 do 10, za otroke pa se uporablja podobna lestvica z smeški, ki ponazarjajo raven bolečine. Iz te ocene izhaja tudi način zdravljenja: bolečino z oceno od 1 do 3 zdravimo z neopioidnimi protibolečinskimi zdravili, srednje močno bolečino s srednje močnimi opioidi in močno bolečino (na lestvici od 7 do 10) z močnimi opioidi. V zadnjih letih se pojavlja ideja, da bi bolečino lahko zdravili kot presnovno motnjo.
Bolečina je lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja receptorjev za bolečino (nociceptorjev) ob poškodbi tkiva. Je kompleksen in neprijeten simptom, ki ga dokončno izoblikujejo tako zaznavni, čustveni in socialni kot kulturni dejavniki. Glede na trajanje je lahko akutna ali kronična. Akutna bolečina nastane hitro, preneha, ko odstranimo sprožilni dejavnik, kronična pa ostaja tudi po odstranitvi dejavnika in lahko traja neomejeno dolgo. Glede na lokacijo je bolečina lahko somatska (ponavadi dobro lokalizirana, ima značaj zbadanja, stiskanja ali pulziranja) ali visceralna (slabo lokalizirana, krčevita, ponavadi iz notranjih organov). Bolečina lahko nastane kot posledica draženja perifernih receptorjev za bolečino – to je nociceptivna bolečina. Nevropatska bolečina pa je posledica poškodbe v živčevju. Pogosta je pri bolnikih s sladkorno boleznijo, z možgansko kapjo ali kroničnimi rani. Nevropatsko bolečino je pogosto treba zdraviti z zdravili iz skupin antidepresivov in antiepileptikov.
Mehanizmi vpliva ketogene diete na bolečino
Glede vpliva ketogene diete na bolečino obstaja več hipotez:
- kot pri epileptičnih napadih je tudi pri bolečini vpletena povečana vzburljivost nevronov;
- ker se posebno za nevropatske bolečine predpisuje antikonvulzive oziroma protiepileptična zdravila, bi morala ketogena dieta imeti podoben učinek tem zdravilom, saj ima dokazane antikonvulzivne učinke;
- zmanjšanje obsega glikolitične presnove ima očitno antikonvulzivne učinke. To deluje s postom, omejitvijo energijskega vnosa, z uporabo inhibitorjev glikolize (na primer 2-deoksi-D-glukoza) – verjetnost je, da bo imela ketogena dieta podobne učinke;
- raziskave kažejo, da presnovne spremembe, ki jih lahko sprožijo intervencije iz prejšnje alineje, povečajo signalizacijo adenozina, ki je nevromodulator z analgetičnim učinkom. Tudi vadba naj bi svoj analgetični učinek dosegla na podoben način.
S temi hipotezami sta Masino in Ruskin (2013) opravila serijo eksperimentov na laboratorijskih živalih. Ugotovila sta: ugoden učinek ketogene diete na termalno bolečino, zniža vnetje in posredno zmanjša bolečino, nista pa dokazala, da bi imela ugoden vpliv na nevropatsko bolečino.
Masino, S. A. in Ruskin, D. N. (2013). Ketogenic diets and pain. Journal of child neurology, 28(8), 993-1001. https://doi.org/10.1177/0883073813487595
Prijava na e-novice
Nočete zamuditi nobene LCHF-novosti? Želite biti obveščeni o naših LCHF-dogodkih in ekskluzivnih akcijskih ponudbah? Trikrat ali štirikrat mesečno vam bomo poslali e-novice z vsebinami, ki vam bodo pomagale pri življenjskem slogu po načelih LCHF!