Ogljikovi hidrati dvigujejo holesterol LDL

Nasveti za zdravo življenje, ki naj bi ga prineslo zmanjšanje vnosa nasičenih maščob, so stari že skoraj pol stoletja, vendar žal prinašajo nezdrave rezultate. Logika je, da naj bi nasičene maščobe povišale koncentracijo holesterola LDL, ki naj bi bil glavni dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Poseganje po nenasičenih maščobnih kislinah namesto po nasičenih, naj bi vplivalo ugodno, vendar tudi tukaj ni nekih posebnih epidemioloških uspehov.

Najpogosteje je »low-fat« ideologija pomenila povečanje deleža zaužitih ogljikovih hidratov. To pa:

• ne zmanjša tveganja za razvoj bolezni sca in ožilja;
• ima lahko škodljive učinke na presnovno zdravje, vključno z visokimi trigliceridi, nizkim holesterolom HDL;
• prinaša druge dejavnike tveganja, predvsem možnost nastanka insulinske rezistence.

Diete z nizkim vnosom ogljikovih hidratov in višjim vnosom nasičenih maščob, ki daleč presega trenutne smernice, so postale priljubljene pri hujšanju, obvladovanju sladkorne bolezni in drugih bolezenskih pojavih.

Mnogi se bojijo, da se jim bo s povečanim vnosom maščob (med njimi tudi nasičenih) dvignil LDL (in včasih se to dejansko zgodi). Problem je, da osredotočanje na LDL sam zanemarja slab vpliv ogljikovih hidratov, predvsem možnost nastanka inzulinske rezistence, ki bolj prispeva k srčno-žilnim obolenjem.

Zato mnogi raziskovalci poudarjajo, da je treba pogled na LDL redefinirati. Pri tem je ena od možnosti uporaba LPIR – indeksa lipoproteinske inzulinske rezistence (Shalaurova, Connelly, Garvey in Otvos, 2014). Ta indeks ne obravnava holesterola LDL posamično, ampak gleda količino in velikost delcev najpomembnejših holesterolov: VLDL (ki nosi trigliceride), LDL in HDL.

V nedavno objavljeni raziskavi so proučevali, kako na ta indeks vplivajo trije različni modeli prehrane, pri čemer so vzeli vzdrževalno dieto (torej energijsko uravnovešeno):

• nizkohidratni model (20 % ogljikovih hidratov, 21 % nasičenih maščob);
• model z zmernim deležem ogljikovih hidratov (40 % ogljikovih hidratov, 14 % nasičenih maščob);
• model z visokim deležem ogljikovih hidratov (60 % ogljikovih hidratov, 7 % nasičenih maščob).

V raziskavi je sodelovalo 164 udeležencev z visoko telesno maso (povprečen ITM 32,4 ± 4,8). Po 20 tednih je povprečna sprememba LPIR največja v nizkohidratni skupini, padel je za 5,3 %. Pri skupini z zmernim deležem ogljikovih hidratov je komaj zaznavno padel – za 0,02, pri visokohidratni prehrani z malo nasičenimi maščobami pa je narastel za 3,6 %! Skupina z nizkohidratno dieto je imela tudi odlične rezlutalte pri lipoproteinu (a), trigliceridih in velikosti delcev, holesterolu HDL in velikosti delcev ter pri adiponektinu, ki je znak presnovnega zdravja.

Prehrana z nizkim vnosom ogljikovih hidratov in visokim vnosom nasičenih maščob bi lahko zmanjšala tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni neodvisno od zmanjšanja telesne mase (Ebbeling idr., 2021).