Ketoza, ketoacidoza

Pogost očitek prehrani LCHF oziroma ketogeni dieti je skrajno stanje – (diabetična) ketoacidoza. Ketone so namreč v urinu prvič odkrili pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in slabe slave se odtlej niso povsem otresli. Ketoza je super, vendar ketoza ni ketoacidoza, čeprav ime zveni podobno. Razčistimo torej oba pojma: ketoza in ketoacidoza.

Ketoza

Pri zmanjšanju vnosa ogljikovih hidratov in pri postu oziroma stradanju pride v povprečju do različnih stopenj ketonemije (povečane koncentracije ketonov v krvi):

• pri ketogeni dieti se koncentracija ketonov v cca 8 dneh ustali pri 1 – 3 mmol/l
• pri stradanju oziroma postu tudi do 7 mmol/l.

V obeh primerih govorimo o prehranski ketozi. Značilnosti ketoze so:

• koncentracija ketonskih telesc v krvi: na intervalu od 0,5 do 4,0 mmol/l, pri nekajdnevnem postu od 4 do 7;
• koncentracija glukoze: nizka oziroma stabilna – ni nihanja;
• ima kri normalen pH.

O optimalni količini ketonskih telesc je sicer težko govoriti na splošno: odvisno od posameznika. Ketoza in ketogeneza sta namreč pojava na spektru, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Dejavnika, po katerih se lahko ravnamo, je ocena tega, koliko ketonov rabimo za energijo za možgane in za koliko se zmanjša oksidacija levcina oziroma poveča sinteza telesnih beljakovin.

Ketogeneza

Razlika med prehransko ketozo, ki jo v raziskavah v zadnjem desetletju imenujejo tudi že terapevtska ketoza, in ketoacidozo ni samo v bistveno višji koncentraciji ketonov pri ketoacidozi. Ketoacidoza, ki je smrtno nevarno stanje in ki najbolj ogroža sladkorne bolnike z boleznijo tipa 1, ekstremne primere alkoholizma in ektremne primere sestradanosti, pomeni hkratni pojav:

• koncentracije ketonskih telesc v krvi nad 10 mmol/l in več (tudi do 20);
• previsoke koncentracije glukoze;
• znižanega pH-ja krvi.

Preglednica razlik: ketoza, ketogeneza