Skoraj eno leto sem bila na LCHF, jedla sem tudi mlečne izdelke, a kljub temu počasi, a zanesljivo hujšala in se super počutila. Pred dobrim mesecem sem doživela velik stres (celo menstruacijo sem izgubila) in v trenutkih šibkosti pojedla vrečko čipsa, drugi dan mlečno čokolado – nemudoma sem se počutila slabo, predvsem pa me je zajel občutek krivde, padla mi je motivacija. Znova sem poskušala s prehrano LCHF, tokrat strogi keto, vendar dlje kot do 6, 7 dni ne pridem. Ne zmorem reči cukru in OH-jem »ne«, sem kot zasvojena, občasno se počutim kot obsedena.
Kako priti iz tega? Doma in v službi vsi okrog mene jejo sodobno prehrano in jo imam vedno na dosegu roke … 😞 Hvala za vsakršen nasvet …
Nekaj stvari je. Sladkor je definitivno ene vrste droga. Če se želiš znebiti potrebe po njem, ga moraš za nekaj časa popolnoma izločiti. Pravim »sladkor«, ampak s tem mislim tudi kruh, krompir, testenine in podobno. Tudi previsok vnos beljakovin lahko konča kot presežek krvnega sladkorja.
Torej, na začetku je treba biti določeno obdobje zelo strikten in konsistenten. Idealno je doseči ketozo, ki močno zmanjša apetit in lažje prenašaš tako nižji energijski vnos kot pomanjkanje OH, ker ketoni pač predstavljajo odličen vir energije za možgane. Kako dolgo je to, je zelo odvisno od posameznika. Tudi strogost je odvisna od posameznika. Ampak za moje pojme najbolje čim bolj strogo in po pravilih na začetku.
Drugi problem je spomin na neko hrano, ki nas potolaži, pomiri … Tudi tega se moramo znebiti, če želimo uspeti na dolgi rok. To pa traja malo dlje. Najboljša načina za brisanje tega spomina sta stroga keto in postenje. To pomeni: nobenih prekrškov, malo kompliciranja s hrano in brez LCHF-nadomestkov sodobnih jedi.
Cilj je, da lahko ješ vse, a ti to sploh ne paše. Ali pa poješ klasično pico in ti je ob tem popolnoma vseeno, če je nikoli ne poješ več.
Vse to se da, kar sem videl na najhujših primerih. Seveda stresne situacije (k čemur lahko prispevajo tudi hormonska nihanja ob menstruaciji) povečajo potrebo po sladkorju. To je še ena ovira na poti do tega, da bi telo za energijske potrebe uporabljalo maščobe. Stres ni točkoven pojav: hočem reči, lahko se je stres zgodil 1. oktobra 2018, ampak to ne pomeni, da njegove posledice ne sevajo v dneve za tem, včasih mesece in tudi leta. Mogoče je tvoja nesposobnost vztrajanja povezana s stresom, ki te še vedno muči. V tem primeru je dobro nasloviti tudi to. Visokomaščobna hrana lahko pomaga pri stresu, vendar ni vsemogočna.
Drugi problem je problem hrane, ki je ne želiš jesti (»sladkor« in sladkor). Kaj tukaj storiti? Bolje močno povečati vnos maščob, kot da poješ nek cukr. Maščobe bodo povečale sitost, mogoče celo do roba slabosti. A na ta način sicer vneseš preveč energije, a hkrati telo še vedno učiš kuriti maščobe.
Kaj če te odnese? Čim prej nazaj. Kajti če se bo nekajkrat zaporedoma ponovilo, te sladkor, ta droga, ponovno potegne v začaran krog … Ni čudno, da raziskave kažejo, da v 95 % primerov, ko nekdo shujša, po treh letih težo dobi nazaj.
Prijava na e-novice
Nočete zamuditi nobene LCHF-novosti? Želite biti obveščeni o naših LCHF-dogodkih in ekskluzivnih akcijskih ponudbah? Trikrat ali štirikrat mesečno vam bomo poslali e-novice z vsebinami, ki vam bodo pomagale pri življenjskem slogu po načelih LCHF!