Glukoza glavno gorivo za telo

Zakaj je glukoza glavno gorivo za telo

Zagovorniki uradnih prehranskih smernic za zagovor visokega vnosa ogljikovih hidratov pogosto uporabljajo argument, da je glavni vir energije za telo glukoza, ki jo najhitreje dobimo z uživanjem ogljikovih hidratov. To je res, ampak je žal argument proti uživanju glukoze oziroma ogljikovih hidratov, ki jih telo spremeni v glukozo.

Zmedeni?

Uporaba energije v telesu je kompleksen biokemični proces, v katerega je vključenih veliko dejavnikov, dogaja pa se večinoma v mitohondrijih – celičnih pečicah, ki znajo iz osnovnih sestavin (glukoza, maščobne kisline, amino kisline) narediti ATP, obliko energije, ki jo telo dejansko zna uporabiti.

A pojdimo od začetka: vsak človek je v osnovi zaloga energije v kombinaciji z vodo. Poenostavljeno povedano gre za energijo, shranjeno v obliki ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

hranilooblika v telesugramov (povprečno)energije
ogljikovi hidratiglikogen in glukoza v krvi5008,4 MJ (2.000 kcal)
beljakovinemišične beljakovine in tkiva6.000100 MJ (24.000 kcal)
maščobemaščevje, maščobe v tkivih12.000450 MJ (108.000 kcal)

Za lažjo predstavo: kvadratki so narisani v razmerju, ki je običajno pri normalno grajenih posameznikih.

Ogljikovi hidrati, shranjeni v mišični in jetrni glikogen ter glukozo v obtoku, predstavljajo najmanjši “rezervoar” energije v telesu. Količina glikogena, ki ga ima v mišicah in jetrih normalno grajen človek, je nekje med 400 in 500 g, v krvi še približno 20 g glukoze, kar v energijskem smislu nanese približno 8,4 MJ (2.000 kcal). Velikost “rezervoarja” za OH je bolj ali manj fiksna – ne povečuje se glede na trening ali količino zaužite hrane.

Drugi potencialni vir energije so telesne beljakovine, a te so funkcionalne in čeprav predstavljajo dokaj velik energijski depozit, je njihova uporaba za tvorbo energije neučinkovita in nezaželena. Potencialno pa lahko telo iz tega naslova pridobi od 100 do 125 MJ (24.000 do 30.000 kcal) energije. Telesne beljakovine so substrat za pridobivanje energije v ekstremnih situacijah: bolezen ali stradanje. Obseg telesnih beljakovin lahko deloma povečamo, predvsem na račun mišičnih beljakovin: za to je potreben intenziven in konsistenten trening, predvsem pa ustrezno sestavljen hiperkaloričen jedilnik. Velika večina ljudi mišično maso kvečjemu izgublja (z leti, s hormonskimi spremembami …)

Daleč največji “rezervoar” energije v telesu, pa če je še tako vitko, so maščobe (predvsem v maščevju, mišični maščobi ter krvnih lipidih). V primeru pomanjkanja hrane oziroma virov glukoze so prav te primarni vir rezerv. Te energije je nekaj več kot 450 MJ (108.000 kcal). Ta depozit se lahko bistveno poveča: če pri zdravem mladem moškem predstavlja okrog 10 % telesne sestave, lahko doseže tudi 30, 40, 50-odstotni delež pri zelo debelih.

Katero zalogo uporabljamo?

Kot že rečeno, gre za kompleksen sistem, odvisen od velikega števila dejavnikov, a vseeno bomo nekoliko poenostavili, pri čemer bomo uporabili hidravlični model presnove dr. Teda Naimana (Naiman, b. d.) – z njegovim dovoljenjem. Ker se beljakovine redko uporabljajo za potrebe po energiji in ker »tekma« za dostop do telesnih porabnikov vključuje maščobe in ogljikove hidrate, beljakovine niso vključene v model.

Ko imamo v krvi malo glukoze in ko so glikogenske zaloge prazne

Na levi je “rezervoar” za OH v telesu, ki je, kot smo videli prej, relativno majhen. Na desni je velik prostor za obstoječe in morebitne nove maščobne zaloge. Če nekaj časa nismo pojedli ničesar, recimo čez noč, ali pa v obroku ni bilo izkoristljivih ogljikovih hidratov, so zaloge telesnih OH nizke. Ker telo vendarle nujno rabi nekaj glukoze in ker ima na voljo maščobe, bo glukozo oziroma glikogen varčevalo za nujne potrebe (rdeča zapornica onemogoča rabo OH za energijo), za trenutne potrebe po energiji bo raje uporabljalo maščobe (oranžna zapornica je dvignjena).

Ko so dostopni OH v telesu skoraj polni

Ko uživamo tako maščobe in OH, telo zaradi relativno polnih zalog OH porablja oboje. A ker je nevarno, da bi se OH zaloge popolnile, nekoliko bolj uporablja glukozo in manj maščobe. Telo mora ves čas paziti, da v telesu ni preveč OH, saj s presežkom nima kaj početi – preveč glukoze, ki je ne želi in potrebuje nobeno tkivo ali celica, je za telo resna nevarnost.

Ko pretiravamo z vnosom ogljikovih hidratov

Če je vnos OH previsok (ne glede na to, koliko maščob uživamo), se kapacitete telesa za shranjevanje glukoze nevarno popolnijo. Telo se odzove z dvema protiukrepoma:

  • presežno glukozo začne pretvarjati v maščobe (lipogeneza), saj se rezervoar za maščobe lahko praktično poljubno povečuje,
  • popolnoma zaustavi porabo maščob za trenutne energijske potrebe, saj je prioriteta znižati presežek glukoze, ki postane glavni energijski vir.

Če je vnos previsok tako na strani OH kot tudi maščob, se v maščobe pretvarjata obe hranili. Tako nastaja debelost.

Zakaj je torej glukoza glavno gorivo za telo?

Glukoza je glavno gorivo za telo samo v razmerah, ko uživamo ogljikove hidrate. Zakaj je tako? Preprosto: “rezervoar” za shrajevanje glukoze je omejen, vsak presežek pa je toksičen (to vedo bolniki s sladkorno boleznijo). To, da telo raje uporablja glukozo, je torej slab argument nasprotnikov prehrane LCHF / keto. V primeru presežkov glukoze namreč telo to raje pretvori v maščevje, saj ima za shranjevanje maščevja praktično neomejne kapacitete.

NAIMAN, T. (b. d.). Burn fat not sugar. Pridobljeno 14.10.2018 s https://burnfatnotsugar.com/TwoCompartmentMetabolism.html

Prijava na e-novice

Nočete zamuditi nobene LCHF-novosti? Želite biti obveščeni o naših LCHF-dogodkih in ekskluzivnih akcijskih ponudbah? Trikrat ali štirikrat mesečno vam bomo poslali e-novice z vsebinami, ki vam bodo pomagale pri življenjskem slogu po načelih LCHF!