Že vse življenje poslušam, da so kot vir maščob najboljša rastlinska olja v prehrani. Pri prehodu na LCHF/keto bi mi prav prišla kot vir maščob, potem pa berem, da je treba paziti na razmerje med omega-6 in omega-3. Kako naj si to razlagam?
Nekaj vnosa omega-6 ni noben problem, pravzaprav je tudi med maščobnimi kislinami omega-6 ena esencialna (linolna), kar pomeni, da jo moramo zaužiti s hrano, ker je telo ne zna narediti samo. Dejstvo pa je, da bomo omega-6 dobili dovolj, tudi če se jim izogibali, hkrati pa je skoraj gotovo, da bomo dobili premalo omega-3. Rastlinska olja v prehrani ta problem samo še zaostrijo, ne izboljšajo!
Pri LCHF/keto bo tudi nekoliko presežka omega-6 predstavljalo manjši problem, čeprav to ne pomeni, da je dobro izbirati z omega-6 bogata živila. Razlogi, zakaj na LCHF/keto manjši presežek omega-6 ni drama, so:
- večinsko zaužite maščobe so nasičene in enkrat nenasičene, omega-6 in omega-3 so manjši del
- ker za energijo učinkovito porabljamo maščobe, torej vsak višek, tudi omega-6, hitro porabimo
- ker ne jemo preveč, se maščobe ne shranjujejo v maščevje
- ker so omega-6 še posebej nevarne, če imamo visoko raven glukoze in inzulina (pri LCHF/keto sta oba nizko in stabilna): kombinacija visokega krvnega sladkorja, inzulina in veliko omega-6 pa so odlične sestavine za vnetne procese
Zakaj torej ni dobro uživati z omega-6 bogatih rastlinskih olj?
- Če zaužijemo preveč omega-6 IN omega-3, torej več, kot so naše potrebe, se bodo tudi skladiščile in prenašale po krvi.
- Enako se bo zgodilo z maščobnimi kislinami iz rastlinskih virov: za razliko od maščob iz živalskih virov, mora rastlinske telo najpre predelati, da iz njih dobi tisto, kar rabi (EPA, DHA, arahidonska, GLA …). Ta pretvorba je počasna in neučinkovita, zato se te rastlinske omega-3 in omega-6 valjajo po telesu in zastajajo v maščevju in krvi. Zakaj je to problem? Veste, da je treba imeti rastlinska olja v temnih steklenicah, ne? Zakaj – ker so to nestabilne maščobe, hitro reagirajo, oksidirajo, potem pa tvorijo proste radikale in vodijo do vnetja. To še posebej velja, če sta – kot že omenjeno – visoka glukoza in inzulin (torej, če se prehranjujete po prehranskih smernicah: veliko OH in veliko rastlinskih olj). Dodajte še cigarete, alkohol, stres … in ste na »pravi« poti do vseh vrst zdravstvenih težav, ne samo debelosti.
Rekli boste: »ampak rastlinska olja v prehrani vendar nižajo holesterol«! Ponovimo še enkrat: holesterol ni problematičen. Predvsem pa – kot smo slišali na znanstveni konferenci Metabolic Nutrition lani v Tampi: lipoproteini, ki po krvi prenašajo holesterol, v maščobah topne vitamine in trigliceride, morajo v primeru presežkov tovoriti tudi veliko maščobnih kislin omega-6 in omega-3 maščob, ki jih nismo izkoristili. Kaj se zgodi? Te maščobne kisline zaradi svoje reaktivnosti oksidirajo in povzročajo poškodbe. Da bi saniral te poškodbe, naš organizem pošlje makrofage, ki se trudijo iz krvi odstraniti višek omega-6 in omega-3. Kam pa jih potem dajo? V žilne stene. Nižamo holesterol, samo da bi si ustvarjali plake na žilah. In potem se bomo družno spraševali, od kod toliko bolezni …
Katera olja torej uživati? Tista, ki imajo manj omega-6 ali ki imajo ugodnejše razmerje med omega-3 in omega-6. Preprosto povedano: olivno, lešnikovo, makadamijino, avokadovo in kokosovo maščobo. Podrobnejše podatke o sestavi olj najdete v knjigi Bemumast 3: Imate jajca? ali v brezplačnem dokumentu hranilne vrednosti živil iz knjige Bemumast 3.
