Zakaj LCHF?

S pomočjo LCHF-prehrane do dolgoročnih rezultatov

S prehrano se ukvarjam že približno trideset let. Večji del tega časa sem pri sebi in strankah uporabljal in testiral različne oblike fitnes prehrane ter seveda tudi prehranske smernice. Sodeloval sem pri številnih telesnih preobrazbah v različnih revijah in podobno. Na kratki rok je shujšati zelo enostavno in vitkost je možno doseči na več načinov. Pomembnejše je vprašanje, kaj je v hujšanje potrebno vložiti (čas, trud, energijo, odrekanje) in kako potem linijo brez težav ohraniti. No, po mojih res bogatih izkušnjah pri teh načinih redko kdo uspe na dolgi rok. Običajno gre za menjavanje obdobij, ko ljudje shujšajo, se ponovno zredijo in spet hujšajo … Klasičen učinek yo-yo. Celo fitnes tekmovalci, ki bi lahko bili po mojih izkušnjah z lahkoto v dobri telesni formi vse leto, se po tekmovalni sezoni pogosto zredijo in z maščevjem zakrijejo tisto,  za kar so garali mesece. Vzdrževanje forme je tako enostavno in možno brez velikega truda, da bi po mojem skromnem mnenju moral biti vsak fitneser, prehranski svetovalec in osebni trener vedno v formi, če le ve, kako se stvari streže. To bi moral biti »lakmusov« test vsakega dobrega strokovnjaka na tem področju.

Kako transformirati telo na dolgi rok?

Zadnjih pet let ali nekaj dlje pri večini strank uporabljam LCHF-prehrano (večina itak pride s tem namenom k meni) in doživel sem številne osebne transformacije, spremembe življenj, izgube odvisnosti od hrane, po dolgih letih ponovno uravnan apetit in podobno. Isto se je zgodilo meni in mojim najbližjim. Sodeloval sem tudi v znanstveni raziskavi oziroma bil pri projektu glavni dietetik: v raziskavi smo empirično potrdili učinkovitost in koristnost prehrane LCHF.

Zakaj je LCHF-prehranjevanje tako uspešno (če odmislim vse druge pozitivne učinke)? Obrazložil bom bolj po domače, da bo čimbolj razumljivo.

Po nekaj tednih take prehrane prične telo za energijo uporabljati maščobe in možgani pretežno ketone. Posledice so:

1. Možgani »vidijo«, da ima telo maščobe na sebi več kot dovolj. Zato so ljudje siti in imajo več energije. Za razliko od drugih diet. Npr. po mojih izkušnjah z res številnimi strankami s prekomerno telesno težo pride po nekaj tednih prehrane LCHF do tega, da jim hrana ne diši več (vsaj ne v presežku), prehranjevanje jim pogosto postane odveč, enostavno jim ne paše jesti, kljub temu pa imajo res veliko energije. Zakaj? Možgani ugotovijo, da je teža, ki jo ima telo na sebi, velika obremenitev (fizična, psihična, zdravstvena …) To, poenostavljeno povedano, privede do tega, da se želi telo čim hitreje maščobe znebiti – poveča porabo energije in zavre apetit. V naši, prej omenjeni raziskavi je kandidatom močno padla raven hormona lakote grelina. Hormon sitosti leptin, ki ga je pri prekomerno težkih in debelih veliko preveč, zaradi česar ni več učinkovit, se je tudi znižal, hkrati pa se je njegov vpliv na možganski center sitosti zelo izboljšal. Od tod občutek sitosti … Isti učinek opažajo mnoge druge raziskave. Več kot ima oseba telesne maščobe, večji je ta učinek.

2. Spremeni se okus. Ko možgani pričnejo delovati na energijo iz ketonov, ne želijo več delovati na glukozo. Posledično nam škrobna in sladka hrana ne diši več, privlačna pa postane maščobna hrana. To je zelo pomembno zaradi vpliva na sitost.

3. Spremeni se odnos do hrane. V spominu imamo vzorec, da se zatečemo k neki hrani, ko potrebujemo tolažbo, zadovoljstvo, pomiritev. Razlogi so lahko različni. Tega se lahko s to prehrano znebimo. Na drugih dietah smo lačni in ko se znajdemo v kakršnem koli stresu, ki je lahko še tako majhen, nam že mini signal o tem vzorcu lahko poruši načrte – preprosto odpovemo in se vrnemo na neustrezno prehrano. Pri prehrani LCHF nismo lačni (99 % mojih strank sčasoma ne more pojesti vsega, kar jim napišem, kljub temu, da so v stalnem energijskem deficitu) in zato lažje prebrodimo take signale iz spomina. Če vmes ne goljufamo, če vmes ne iščemo nadomestkov slabe prehrane v LCHF-prehrani (sladice, kruh, pice … torej, če ne visimo na Stašini fit kuhinji ), bo ta signal popolnoma izginil. Treba je doseči fazo, ko lahko jemo vse, pa nam je za to (relativno) vseeno. In to sem videl pri najhujših primerih. Osebah, ki so prej poizkusile vse, bile pri različnih strokovnjakih, operacijah, pa nič ni delovalo.

4. Spremeni se odnos do hrane – drugič. Ker v človeški zgodovini hrane nikoli ni bilo v obilju in smo se morali za njo malo potruditi (loviti, iskati), imamo v telesu nagrajevalni sistem. Ko smo dobili hrano, so se nam dvignili endorfini, dopamin, čutili smo zadovoljstvo. To nam je ostalo v spominu. Ko smo pomislili na hrano, se nam je potem dvignil motivacijski nevrotransmitor dopamin, kar nas je motiviralo za lov ali iskanje hrane … V sodobnem svetu pa se za hrano ni treba več truditi. Zato se je ta sistem uničil. Jemo, jemo in zadovoljstva, ki ga telo pričakuje, ni več.
Kaj se zgodi pri pravilnem pristopu k prehrani LCHF po mojih izkušnjah na dolgi rok? Ta sistem se resetira. Ena »brezvezna« jajca nam pomenijo več kot prej torte, pice in podobno. Sama priprava hrane nam predstavlja užitek. Staša, Tadej in podobni delajo LCHF-tortice, ker v temu uživajo, poskusijo kos in to je to. Brez vsakršnega nažiranja – kot je to običaj ob sodobni prehrani. Ne čutimo te potrebe.

5. Apetit deluje glede na pojedeno – uravnava se samodejno. Če smo pojedli velik obrok, smo dlje siti. Če zvečer pojemo kilogram rebrc z maslom, bomo dva dni siti. Če normalen človek poje kilogram rebrc, tortico in nekaj kosov kruha, bo drugi dan lačen, ne glede na kalorije, ki jih je zaužil … Še tako suh človek pa ima na sebi zaloge energije za več dni življenja. Pravilno prehranjen človek ni nikoli tako lačen, da mora nujno jesti. Tako pravilno deluje ta mehanizem.

6. Bistvo! Ne obremenjujemo se s prehrano. Jemo, ko nam paše: običajno enkrat ali dvakrat na dan. Več kot pojemo, dlje smo siti. Paše nam ta prehrana, predelana oziroma sodobna pa ne več. Pozabimo na pripravo, kuhanje, odrekanje in imamo ob tem veliko energije, smo zbrani in zdravi …

Pa še glede aktivnosti. Princip, da prekomerno težkemu  posamezniku damo en kos kruha namesto dveh in ga spravimo teči ali poskakovati, na dolgi rok ne deluje. Deluje, dokler je ta oseba pod kontrolo. Potem pa odpove in običajno pridobi še več maščevja. Razlog je enostaven. Če znižamo vnos kalorij, smo lačni (še posebno, če za hujšanje uporabimo uradne prehranske smernice ali fitnes prehrano), ker možgani rabijo glukozo, te pa primanjkuje. Ne znajo pa uporabljati maščobe in ketonov. Če dodamo vadbo, je potreba po glukozi še večja in 95 % ljudi kmalu odpove. 95 % mojih strank ne vadi in nikogar ne silim k vadbi, ker lahko v tej fazi vadba deluje celo kontraproduktivno. Po kakih treh tednih, ko telo prične dobro uporabljati maščobe, imajo sami po sebi veliko več energije. So aktivnejši ali pa si sami najdejo neko vadbo, ki jim ustreza. Ne razumite me narobe: vadba je super za zdravje in počutje ter tudi uravnavanje telesne teže (če seveda ne pretiravamo). A pri prekomerno težkih to običajno ne deluje na dolgi rok …

Pa še to. Jasno, da LCHF ni za vsakogar in predvsem ni potrebna pri vsakomur. Je pa po raziskavah približno 75 % ljudi, ki imajo problem z uravnavanjem sladkorja v krvi. Bodisi v začetnem povečanem izločanju inzulina kljub normalni ravni glukoze v krvi, kasnejšem povišanem sladkorju in kasneje tudi diabetesu … Pri teh lahko ta hrana izredno pomaga. Ne gre le za vitkost, ampak tudi za zdravje!