Ketogeno dieto poznamo predvsem kot dieto, namenjeno izgubi maščobe in to je navadno tudi glavni razlog odločitve za ta za sodobne čase tako ekstremen način prehranjevanja. Ekstremen zato, ker nasprotuje smernicam zdrave prehrane, ki zagovarjajo velike količine ogljikovih hidratov (vsaj 50 odstotkov dnevnega energijskega vnosa) ter minimalni vnos nasičenih maščob in holesterola.
Ker pa je videz marsikomu pomembnejši dejavnik kot zdravje in ker so shujševalne diete tako ali tako omejene le na nekaj kratkih mesecev, se kljub temu veliko posameznikov ne obotavlja. V splošnem namreč velja, da so rezultati ketogene diete pri izgubi maščobe odlični. Predvsem pa je ta dieta znana po dejstvu, da zmanjšuje apetit, kar je za sodobnega človeka in izgubo telesne teže najpomembnejše.
Ugodni učinki na telo
Drži, da je ketogena dieta izredno učinkovita pri izgubi maščobe. Prav tako drži, da večinoma močno zavre apetit. Popolna neresnica pa je njen negativen vpliv na zdravje. Velja namreč ravno obratno. Na telo ima mnoge pozitivne učinke, tako v smislu preprečevanja nekaterih obolenj, kot v smislu dobrega počutja in optimalnega delovanja telesa, predvsem možganov. Njen velik pomen pa se kaže predvsem v zmanjševanju škode, ki jo povzročajo določene bolezni sodobnega časa ter tudi njen zaviralni vpliv na te bolezni.
Nekateri zdravilni učinki ketogene diete so poznani že vrsto let. To sta na primer zdravljenje diabetesa in njegovih negativnih učinkov ter zdravljenje epilepsije. Pravzaprav je bila ta dieta prva terapija, preden so se pojavila zdravila. Veliko študij in mnogi znanstveniki ugotavljajo, da je tudi veliko boljši izbor.
Čeprav nekateri nutricionisti in znanstveniki uporabljajo ketogeno dieto za zdravljenje določenih bolezni že vrsto let, se njeni glavni pozitivni vplivi na telo z raziskavami potrjujejo šele v zadnjem obdobju. Tako ketogena dieta dokazano zmanjšuje oziroma odpravlja največji zdravstveni problem sodobnega časa – metabolični sindrom in preko tega možnost nastanka z njim povezanih bolezenskih stanj, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes, določene vrste raka, debelost in druge. Ketogena dieta vpliva in uravnava na vse znake metaboličnega sindroma. Znižuje krvni pritisk, raven trigliceridov in glukoze v krvi ter uravnava razmerja med holesteroli.
Znižuje tudi raven tako imenovane visceralne maščobe, ki se nahaja v trebušnem predelu in ki je eden glavnih virov vnetnih mediatorjev. Ti v telesu spodbujajo kronična vnetja stanja, kar pogosto vodi do kakšne izmed bolezni sodobnega časa. Ugotavljajo se tudi številni ugodni vplivi pri različnih bolezenskih stanjih možganov in posameznih vrstah raka. Glavna prednost ketogene diete pa ne leži v omejevanju že nastalih problemov. S pravilno zastavljeno ketogeno dieto lahko preprečimo nastanek velikega dela zdravstvenih problemov ter tudi upočasnimo staranje.
Stanje ketoze
Če želimo doseči vse pozitivne učinke ketogene diete, se je potrebno pri prehranjevanju držati določenih pravil. Le tako lahko dosežemo stanje ketoze, ki prinaša številne prednosti.
Stanje ketoze oziroma stanje povišane ravni ketonov v krvi je posledica pospešene presnove maščob, do katere pride pri stradanju ali na dieti z omejenim vnosom ogljikovih hidratov in beljakovin. Torej dieti, pri kateri pretežni del zaužitih kalorij prihaja iz maščob. Energijski delež maščob mora predstavljati vsaj 70 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, ogljikovih hidratov pa moramo zaužiti manj kot 50 gramov dnevno. Tudi uživanje beljakovin je potrebno omejiti na raven naše potrebe po njih. Ta je lahko zelo različna in je najbolj odvisna od stresa, telesne aktivnosti, rasti in drugih individualnih dejavnikov posameznika.
Zakaj je ketogena dieta tako učinkovita?
Najpomembnejši je njen vpliv na raven glukoze v krvi in telesu, vpliv na raven sproščenega inzulina v kri ter vpliv na celične energijske procese.
Večina celic v telesu vsebuje celične organele mitohondrije, ki so nekakšne peči, v katerih se proizvaja energija za delovanje telesa. Energija v obliki molekul ATP nastaja predvsem v procesu celičnega dihanja iz kemijskih vezi v hrani s pomočjo oksidacije. Ta proces zahteva prisotnost kisika, ki ga dobimo z dihanjem. Pri samem procesu poleg ATP nastajajo tudi prosti radikali, zelo reaktivne molekule, ki hitro reagirajo z drugimi molekulami v svoji bližini, tudi s celičnimi strukturami, ki jih poškodujejo ali uničijo. Posledica večjih količin prostih radikalov v telesu so predvsem kronična vnetna stanja, ki vplivajo na pojav bolezni sodobnega časa.
Seveda pa ima naše telo mehanizme, s katerimi se bojuje proti prostim radikalom in jih nevtralizira. Problem se pojavi, ker je v sodobnem času prostih radikalov vedno več, predvsem zaradi prekomernega uživanja hrane in predelanih ogljikovih hidratov ter vedno bolj onesnaženega okolja. Ravno zato pogosto slišimo priporočila o dodatnem uživanju antioksidantov, kot so vitamin C in E, koencim Q10, alfa-lipoična kislina in drugi.
Koliko prostih radikalov bo nastalo v procesu celičnega dihanja je odvisno predvsem od surovin, ki služijo za tvorbo energije. Torej od tega, kaj bomo pretežno porabljali za energijo – ogljikove hidrate, beljakovine ali maščobe. Odvisno pa je tudi od stanja mitohondrijev oziroma od njihove učinkovitosti, ki z leti pada, predvsem zaradi dolgoletnega delovanja prostih radikalov tudi nanje. Več je prostih radikalov, hitreje bo proces zmanjševanja učinkovitosti potekal.
Negativni učinki glukoze
Hrana, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, ima za posledico večjo količino prostih radikalov ter tako večji vpliv na vnetne procese. Prav tako previsoka raven glukoze v krvi in telesu sama po sebi spodbuja oksidacijo. Človek ima v krvi navadno le za eno čajno žličko glukoze, ko pa zaužijemo obrok hrane, bogat z ogljikovimi hidrati, se raven hitro poveča. To je za telo alarmantno stanje, zato se nemudoma sprožijo mehanizmi uravnavanja krvnega sladkorja, predvsem s pomočjo hormona inzulina, ki skladišči odvečno glukozo v tkiva.
Glavna negativna posledica sodobne prehrane se kaže predvsem v neučinkovitosti skladiščenja odvečne glukoze. S pretiranim uživanjem ogljikovih hidratov in stalno visoko vrednostjo krvnega sladkorja so se mehanizmi uravnavanja glukoze pokvarili. Tako ima na primer veliko ljudi zmanjšano občutljivost celic na hormon inzulin ali slabšo sposobnost njegove produkcije. To se izraža v stalno povišani ravni glukoze v krvi, kar ima za posledico njene toksične učinke.
Kot pa sem že omenil, tudi glukoza v tkivih ni vedno najboljši izbor. Njena pretirana uporaba vodi do pospešene tvorbe prostih radikalov, predvsem v primerjavi z drugimi viri energije. Seveda je glukoza lahko pomemben oziroma celo nujen vir energije za nekatera tkiva. A naše telo je za optimalno delovanje sposobno proizvesti več kot dovolj glukoze v procesu glukoneogeneze iz prekurzorjev, kot so glicerol, laktat in nekatere aminokisline.
Povišana raven glukoze v telesu sodeluje tudi v procesu glikacije, kjer se glukoza veže s telesnimi beljakovinami in jih poškoduje. Tako zmanjša njihovo fiziološko funkcijo, kar vodi do vnetnih procesov. Nastajajo tako imenovani končni produkti glikacije, ki tudi povzročajo vnetna stanja. Višja je raven glukoze in sproščenega inzulina v telesu, obsežnejši je ta proces. Ekstremen primer so diabetiki, pri katerih se sčasoma pojavijo nefropatija in druga obolenja ledvic, srčno-žilna obolenja, določene vrste raka in poslabšanje vida. Vse to ravno zaradi povečane ravni glukoze in inzulina v krvi ter procesa glikacije.
Če povzamem dr. Rona Rosedala, je zdravo in dolgo življenje odvisno predvsem od tega, kakšno je razmerje med glukozo in maščobami, ki jih skozi naše življenje porabljamo za energijo. Bolj je razmerje v prid maščob, dlje in bolj zdravo bomo živeli.
Za dolgo in zdravo življenje se torej izplača omejiti uživanje ogljikovih hidratov in telo naučiti, da kot vir energije uporablja pretežno maščobe. Kaj pa, če gremo v ekstrem in telo pripravimo do tega, da pospešeno proizvaja ketone, ki jih poleg maščob troši za energijo? Ekstrem, pri katerem ogljikove hidrate popolnoma omejimo? Potem lahko stanje še izboljšamo. Ketoni namreč zavirajo produkcijo prostih radikalov in ščitijo mitohondrije. Prav tako nam oksidacija maščob nudi več energijskih molekul ATP. Na ketogeni dieti se torej zmanjša produkcija prostih radikalov, končnih produktov glikacije, hkrati pa imamo več energije. Vse, kar moramo narediti, je, da telo ponovno naučimo uporabljati maščobe in ketone za energijo. Tako, kot je bil človek navajen pred davnimi leti.
Daljše življenje?
Morda ste že slišali za študije o tem, da je omejevanje energijskega vnosa edini dokazan način podaljševanja življenja pri sesalcih. Iz tega izhaja velika priljubljenost različnih metod kratkoročnega stradanja z namenom približati se tem učinkom. No, s ketogeno dieto lahko dosežemo pomembnejši del presnovnih učinkov stradanja brez zniževanja kalorij. In veliko znanstvenikov pravzaprav meni, da pri omenjenih študijah pravzaprav ni šlo za sam učinek zniževanja kalorij, temveč za učinek znižanega vnosa ogljikovih hidratov ter s tem ravni glukoze in inzulina v krvi.
Vse to nakazuje, da so smernice zdravega prehranjevanja morda popolnoma zgrešene. Sprašujem se, ali nemara zgolj podpirajo zaslužke prehranske in farmacevtske industrije, sploh če upoštevamo veliko porast prekomerne telesne teže in debelosti ter pojava metaboličnega sindroma. Alternativa z znanstvenim ozadjem je na voljo. Gre le za odločitev posameznika, ali jo bo preizkusil ali ne. Osebno sem jo in razlika v počutju, energiji in koncentraciji čez dan je tako opazna, da mi je to za tovrstno prehrano več kot dovolj dober razlog.