Verjetno je že marsikdo izmed vas slišal za ketogeno dieto, eno izmed številnih diet, ki temeljijo na nizkem vnosu ogljikovih hidratov. Ni samo “shujševalna dieta”, pač pa način prehranjevanja za optimalno delovanje telesa, s tem pa za zdravo in dolgo življenje.
Raziskave kažejo, da je ketogena dieta potencialno najbolj zdrava dieta, ki telesu naredi najmanj škode. Tako se pri kurjenju maščobnih kislin in ketonov za energijo sprošča najmanj prostih radikalov, ki imajo vpliv na staranje organov in tkiv. Prav tako je ta dieta zaradi vpliva na presnovo v celicah enakovredna dietam z močno znižanim vnosom kalorij, ki pri večini organizmov veljajo za edini dokazan način podaljševanja življenja. Torej, s pomočjo ketogene diete lahko brez nepotrebnega zmanjševanja zaužitih kalorij dosežemo podobne učinke.
Ketogena dieta ni samo nekaj, po čemer posežemo, ko se že znajdemo v težavah (debelost, sodobne bolezni), pač pa z njo lahko tudi preprečujemo oziroma zmanjšujemo možnost nastanka bolezni. Da, ketogena dieta lahko prepreči nastanek diabetesa tipa 2, debelosti, večine rakavih obolenj in kljub visokemu vnosu nasičenih maščob in holesterola je lahko celo varovalna za naš srčno-žilni sistem. Da pa bi razumeli vse potencialne pozitivne vplive ketogene diete z minimalnim vnosom ogljikovih hidratov, velikim vnosom maščob ter ravno prav visokim vnosom beljakovin, moramo najprej spoznati nekaj osnovnih dejstev.
Kaj pravzaprav je ketogena dieta?
Ketogena dieta je način prehranjevanja, pri katerem največji del zaužitih kalorij predstavljajo maščobe. Ob maščobah zaužijemo ravno pravo (ne previsoko) količino beljakovin, ki zagotavljajo aminokisline, potrebne za nujne človeške funkcije. Ogljikovih hidratov zaužijemo minimalno, maksimalno 50 gramov in še to predvsem v obliki zelenjave.
Vnos ogljikovih hidratov s hrano namreč ni esencialen oziroma nujno potreben za delovanje človeškega organizma, vnos beljakovin in določenih maščob pa je. Res je, da določene celice in tkiva za svoje delovanje nujno potrebujejo glukozo. To na primer velja za eritrocite ter del živčevja in možganov, ki za pridobivanje energije ne morejo uporabiti kisika. Njihov vir energije je glikoliza glukoze, ki poteka v anaerobnih pogojih, torej brez prisotnosti kisika. Res pa je tudi, da se je naše telo več kot sposobno prilagoditi na dano situacijo, torej omejen vnos ogljikovih hidratov oziroma glukoze s hrano. Glukozo lahko namreč naše telo proizvede iz snovi, kot so glicerol (sestavni del maščob), laktat in posamezne aminokisline.
Kot sem omenil, moramo za razliko od ogljikovih hidratov določene maščobne kisline nujno zaužiti s hrano. Gre za dve esencialni maščobni kislini, ki sta verjetno najbolje poznani pod imeni omega 3 (linolenska maščobna kislina) in omega 6 (linolna maščobna kislina). Esencialnih je tudi osem aminokislin (pri otrocih 10). Esencialne maščobe in beljakovine so nujno potrebne za naš organizem in jih moramo za preživetje in nemoteno delovanje telesa nujno zaužiti s hrano. Ogljikove hidrate, kolikor jih sploh potrebujemo, pa lahko proizvedemo sami v procesu glukoneogeneze.
Pogosto slišimo da je glukoza (ogljikov hidrat) najboljši vir energije, saj nam je najhitreje na voljo. Učijo nas, da ima telo odlične mehanizme za uporabo in regulacijo glukoze v krvi, ki omogočajo njen hiter izkoristek. Seveda jih ima, saj je vsaka previsoka koncentracija glukoze v krvi za telo toksična, zato želi telo raven glukoze v krvi spraviti na normalo vrednost v najkrajšem možnem času. Glukoza se lahko tako porabi za energijo, za tvorbo glikogena v jetrih in mišicah, ki služi kot kratkoročno zalogo energije, ali pa za tvorbo telesne maščobe in s tem vira dolgoročnih zalog energije.
Dejansko pa so daleč najboljši vir energije maščobe. Slednje dajejo energijo iz maščobnih kislin, energijo iz ketonov ter energijo iz glukoze, ki jo telo proizvede samo iz sestavnega dela maščob – glicerola. Maščobe so tudi vir energije, ki najmanj škodi telesu, saj povzroča najmanj oksidativnega stresa. Težava je le v tem, da smo se zaradi sodobne prehrane, ki jo zaznamuje stalni, visok vnos ogljikovih hidratov, odvadili optimalno izkoriščati maščobe in ketone kot vir energije.
So sicer izjemne situacije, ko je glukoza lahko najpomembnejši vir energije, vendar so te zelo redke. Izjema so le določeni vrhunski športi, kjer pa lahko kombinacija ketogene diete in občasnega vnosa glukoze privede do odličnih rezultatov. Vir energije so sicer lahko tudi beljakovine, a se pri njihovi presnovi tvori veliko odpadnih snovi, ki lahko v prevelikih količinah telesu škodujejo.