Sladkorna bolezen tipa 2, katere nastanek sproži neobčutljivost celic na inzulin, predstavlja glavni razlog umrljivosti, povezane z debelostjo. Neobčutljivost celic na inzulin lahko nastane s starostjo, predvsem pa je povezana s čezmerno hranjenostjo in debelostjo. Mehanizmi, ki regulirajo krvni sladkor – enostavno povedano – postanejo ohlapni, nezanesljivi in neodzivni. Procesi se akumulirajo in posameznik se znajde v spirali, ko telesni nadzor nad glukozo razpade.
Skupina ameriških znanstvenikov je na podlagi teze, da k neobčutljivosti celic na inzulin prispeva encim v jetrih, imenovan protein-tirozin fosfataza z nizko molekulsko maso, razvila zdravilo, ki ta encim onemogoči. Ta inhibitor deluje zelo specifično in naj ne bi imel stranskih učinkov, posledično pa naj bi ponovno vzpostavil delovanje inzulinskih receptorjev v jetrih.
Zdravilo, ki se administrira oralno, so preizkusili na debelih miškah in z oralnim glukoznim tolerančnim testom potrdili njegovo delovanje. Naslednja faza je preverjanje varnosti zdravila na živalih, kasneje pa sledijo tudi študije na ljudeh. Če bi se izkazalo, da je zdravilo varno, lahko pričakujemo, da bomo lahko zajezili epidemijo sladkorne bolezni tipa 2 v njeni zgodnji fazi.
Zdravila so seveda dobrodošla, a kot vedno – raje preventiva kot kurativa. Neobčutljivost celic na inzulin lahko odpravimo z znižanjem telesne teže, z ustrezno prehrano (ketogena dieta je izjemno učinkovita prav pri inzulinski rezistenci) in intenzivno telesno vadbo. Razen majhnega odstotka posameznikov, ki tega zaradi zdravstvenih razlogov ne zmorejo, bi to moral biti prvi ukrep namesto zanašanja na (bodoče) zdravilo.
Stanford, S. in drugi, 2017. Diabetes reversal by inhibition of the low-molecular-weight tyrosine phosphatase. Nat Chem Biol.