Nasičene maščobe niso krive

Nasičene maščobe ne povzročajo srčnih bolezni

Patogeneza koronarnih bolezni oziroma ishemičnih bolezni srca nujno rabi novo razumevanje. Čeprav med medicinskimi profesionalci in tudi v javnosti vlada koncept, ki pravi, da maščobe iz hrane mašijo žile – tudi koronarne, je ta razlaga povsem napačna. Niti ugledni sistematični pregledi literature niti meta-analize opazovalnih študij niso pokazale vzročne povezave med uživanjem nasičenih maščob in smrtnostjo, koronarnimi boleznimi, smrtnostjo zaradi koronarnih bolezni, nenadno ishemično srčno smrtjo ali sladkorno boleznijo tipa 2. Prav tako ni nobene povezave med omejevanjem maščob v prehrani bolnikov in miokardnim infarktom, smrtnostjo zaradi srčno-žilnih bolezni ali smrtnostjo na splošno. Zelo zgovoren je rezultat raziskave, v kateri so z angiografijo ugotavljali pojavnost aterosklerotičnih plakov pri ženskah v obdobju po menopavzi: uživanje nasičenih maščob je bilo obratno povezano s plaki, medtem ko se je pokazalo, da imajo več plakov ženske, ki so uživale veliko ogljikovih hidratov in večkrat nenasičenih maščob.

Raziskave kažejo, da ima bistveno ugodnejše učinke na potek srčno-žilnih bolezni vpeljava tipa diete, kot je mediteranska (z dodatkom najmanj 4 žlic olivnega olja dnevno ali pest oreščkov). Ne samo kot primarna preventiva; mediteranska dieta, pri kateri vsaj 41% energije dobimo iz maščob, je učinkovita tudi kot sekundarna preventiva, s katero se je bistveno zmanjšalo število miokardnih infarktov in smrtnosti na splošno – kljub temu, da so primerjane skupine imele približno enake vrednosti holesterola LDL (študija Lyon Heart). Največjo pozitivno vlogo tu igrajo alfa linolejska kislina, polifenoli in maščobne kisline omega-3 iz oreščkov, olivnega olja, zelenjave in mastnih rib – te namreč delujejo izrazito protivnetno in preprečujejo koronarno trombozo.

LDL pač ni ustrezen kazalnik tveganja, čeprav to poslušamo že desetletja. Bistveno bolj problematično je razmerje med trigliceridi in holesterolom HDL – če je visoko, je to izrazit kazalec povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni, hkrati pa je ena od značilnosti inzulinske rezistence. To razmerje je zelo enostavno spremeniti: (predelane) ogljikove hidrate v hrani moramo zamenjati z zdravimi maščobami.

Eden od preprostih načinov zmanjševanja dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni je gibanje. Že 150 minut malo hitrejše hoje tedensko lahko življenjsko dobo podaljša za 3,5 do 4,5 let – ne glede na telesno težo. Celo več: hitra hoja je pri zaščiti pred koronarnimi boleznimi učinkovitejša od teka. Gibanje je tudi zelo učinkovit način za izboljševanje odzivnosti celic na inzulin (zmanjševanje inzulinske rezistence).

Okoljski stres je tudi zelo pomemben dejavnik tveganja za koronarne bolezni, saj kronična izpostavljenost stresu poveča rezistenco glukokortikoidnih receptorjev, s tem pa zmanjša sposobnost protivnetnega odziva telesa.

Najboljša zaščita pred pojavom koronarnih bolezni je kombinacija ustrezne prehrane, redne telesne aktivnosti in nadzora nad stresom. Ljudje bi se morali nehati osredotočati na merjenje krvnih lipidov in zmanjševanje vnosa nasičenih maščob. Koronarne bolezni so kronične vnetne bolezni in jih lahko preprečujemo s prehrano in nekaj desetminutnim sprehodom dnevno. Žal ne obstaja tržni model, ki bi to lahko zapakiral v odličen farmacevtski paket – loti se ga lahko vsak posameznik.

Malhotra, A., Redberg, R. & Meier, P., 2017. Saturated fat does not clog the arteries: coronary heart disease is a chronic inflammatory condition, the risk of which can be effectively reduced from healthy lifestyle interventions. British Journal of Sports Medicine, 1(0).