Ali danes razumemo pravo vlogo holesterola in kje se motimo?
Z razumevanjem vloge holesterola je narobe več stvari. Kot prvo: krvne lipide je treba gledati celostno. Samo povišan skupni holesterol je dokaj neuporaben podatek. Drugo: mišljenje, da je visoka raven holesterola LDL problematična sama po sebi, je napačno. Delci holesterola LDL so različnih velikosti in že nekaj časa je znano, da so škodljivi majhni delci, so gosti. Veliki in rahli pa so celo zaščitni dejavnik pred srčno-žilnimi boleznimi. Kljub temu rutinske krvne preiskave ostajajo na več desetletij starih zmotah (in posledično tudi taki diagnostiki). Tretje: povečan holesterol je najverjetneje znak in ne vzrok aterogeno pogojenih bolezni, kot pogosto mislimo. In četrta zmota: dislipidemije (predvsem visoki TGA, nizek HDL in visok LDL) niso posledica prevelikega vnosa prehranskih maščob, kot nas pogosto prepričujejo. Raziskave kažejo ravno nasprotno: da recimo povečanje koncentracije malih delcev LDL povzroča prekomerno uživanje ogljikovih hidratov, predvsem sladkorja.
Znanstvena skupnost že nekaj časa opozarja, da o LDL vlada veliko neresnic.
Naj navedem raziskavo iz leta 2009, v kateri so analizirali koncentracije krvnih lipidov pri skoraj 137 tisoč pacientih, ki so bili hospitalizirani zaradi koronarne bolezni srca. Pri teh bolnikih so bile povprečne vrednosti skupnega holesterola in holesterola LDL pod povprečjem in v varnem rangu, večina pacientov pa je imela previsoko koncentracijo trigliceridov in prenizko koncentracijo holesterola HDL. Podobno so ugotovili za vse hospitalizirane paciente (ne samo zaradi koronarne bolezni srca): ti so imeli celo višji skupni holesterol in holesterol LDL, a še vedno v varnem rangu, žal pa še višjo povprečno raven trigliceridov in nižjo povprečno raven holesterola HDL kot srčni bolniki.
Kot vse kaže, lahko rečemo samo eno: nevarne so previsoke ravni trigliceridov in nizka raven holesterola HDL.
Lahko s primerno prehrano sami znižamo holesterol?
Preventivno priporočam zdrav življenjski slog: redno gibanje, omejevanje stresa, če smo debeli, je treba shujšati – predvsem je problematična trebušna debelost. Seveda k temu sodi uravnotežena prehrana, pri čemer pa konsenza o tem, kaj to je, ni. Po mojem mnenju se je treba paziti presnovnih težav, ki nastanejo zaradi preobilice uživanja ogljikovih hidratov. Nekateri posamezniki nimajo s tem nobenih težav, veliko ljudi pa prevelik delež OH v prehrani pahne v neobvladljivo prehranjevanje in mnoge potem tudi v začaran krog dietiranja – neuspešnega.
Pri ljudeh, ki imajo slabe izvide krvnih lipidov, priporočam sodelovanje z zdravnikom. Tudi če se odločijo za drugačno prehrano, je dobro, da je lečeči zdravnik seznanjen s tem. Prehrana LCHF, recimo, čeprav je v čistem nasprotju z uradnimi prehranskimi smernicami, dokazano učinkovito uravna dva ključna dejavnika: zniža raven trigliceridov in poviša raven HDL-ja. V tej smeri z nekoliko manjšo učinkovitostjo deluje tudi post, ki pa ga ni treba nujno izvajati v daljših časovnih obdobjih: dovolj je, če med večerjo in čimpoznejšim zajtrkom mine vsaj 14 ur.
Kaj je potencialno nevaren holesterol? Za kateri krog Slovencev naj bi to veljalo? Kdo se mora paziti in zakaj?
Kot sem že rekel: najbolj nevaren je prenizek HDL v kombinaciji z visoko koncentracijo krvnih trigliceridov. Šele potem se lahko začnemo pogovarjati o potencialni nevarnosti holesterola LDL, predvsem če je posameznikov LDL sestavljen pretežno iz majhnih, gostih delcev. Dejavniki, ki vplivajo na nizke ravni HDL-ja, so različni. Nekaj je genetike, večina pa slab življenjski slog: premalo gibanja, kajenje, debelost, uživanje preveč ogljikovih hidratov. To so značilnosti najbolj ogroženih skupin. Še enkrat poudarjam pomen trebušne debelosti: t.i. visceralno maščevje ni samo vprašanje estetike, pač pa zdravja v celoti. Maščevje je endokrini organ, kar pomeni, da sodeluje pri proizvodnji hormonov in mnogih drugih snovi, ki so povezane z uravnavanjem apetita, občutljivosti na inzulin ter tudi vnetnim odzivom. Blago potekajoča vnetja, ki jim botruje tudi trebušna debelost, so tihi ubijalec, ki bi ga moral resno vzeti vsak posameznik.
