Krvni lipidi

Krvni lipidi – grdi, umazani, zli

V zadnjih desetletjih smo že povsem navajeni poslušati o škodljivosti krvnih lipidov, ki povzročajo vse sorte težav, predvsem pa so škodljivi zato, ker prispevajo k bolezni ožilja, posledično pa tudi k boleznim organov, ki jih žile (slabo) oskrbujejo s hranili in kisikom. Posledice so lahko srčni infarkt, možganska kap in motnje v prekrvavitvi okončin.

Kaj so krvni lipidi

Ko zaužijemo maščobe (živalske masti in rastlinska olja), jih zaužijemo v oblikih trigliceridov. Trigliceridi se imenujejo zato, ker so sestavljeni iz treh različnih maščobnih kislin, povezuje pa jih glicerol. Trigliceridi so v telesu bodisi shranjeni kot telesno maščevje bodisi krožijo po telesu, razgrajeni v proste maščobne kisline, ki jih telo uporabi za energijo.

S hrano zaužijemo tudi holesterol. Ko torej govorimo o krvnih lipidih, govorimo o trigliceridih in holesterolu.

Holesterol je večinoma na slabem glasu, kaže, da v velikem delu neupravičeno. Holesterol je voskasta snov, ki jo telo proizvaja samo, saj je zelo koristna, po telesu pa ga prenašajo lipoproteini, na katere je holesterol pripet. Holesterol je tako zelo koristna snov, da nastaja v večini celic, čeprav ga večino naredijo jetra, črevesje in koža: zdrav človek le 20 – 25 odstotkov holesterola dobi s prehrano, vse ostalo proizvede sam!

Holesterol je za razliko od popularnega poimenovanja samo ena snov, ločujemo pa ga po tem, na kakšne lipoproteine je vezan. Če je v lipoproteinu več beljakovin, govorimo o lipoproteinih visoke gostote (high-density lipoprotein – HDL), če pa je v lipoproteinu prevladujejo maščobe, pa o lipoproteinih nizke gostote (low-density lipoprotein LDL).

Lipoproteini visoke gostote (HDL) so za zdravje blagodejni, saj imajo številne vloge v celicah, pomagajo odstranjevati plake z žil in tako preprečujejo zamašitev žil. Prenizke vrednosti HDL so zelo slab znak za zdravje.

Pri lipoproteinih LDL pa se nekoliko zaplete, saj veljajo za slabe, a žal ni tako enostavno. Lipoproteini LDL so namreč različno veliki: izkazalo se je, da so nevarni predvsem manjši in gosti, nenevarni (če ne že celo koristni) pa veliki in puhasti. Žal pri rednih preiskavah podatka o tem, kakšne delce LDL imamo, ne dobimo, pač pa samo skupno koncentracijo LDL-ja. Ta podatek žal ne da dovolj dobre informacije o naši (ne)ogroženosti. Še ne povsem dokazana hipoteza je, da lahko o tem sklepamo na podlagi koncentracije trigliceridov: višja, kot je raven trigliceridov, večja je verjetnost, da imamo veliko malih delcev LDL.

So povišani krvni lipidi znak ali vzrok bolezni?

Danes velja, da so nizek HDL, visok LDL in visoki trigliceridi problematično stanje. Raziskava iz leta 2009, v kateri so analizirali koncentracije krvnih lipidov pri skoraj 137 tisoč pacientih, ki so bili hospitalizirani zaradi koronarne bolezni srca, te trditve ni povsem potrdila: povprečne vrednosti skupnega holesterola in holesterola LDL so bile pod povprečjem  in v varnem rangu, večina pacientov pa je imela previsoko koncentracijo trigliceridov in prenizko koncentracijo holesterola HDL. Podobno so ugotovili za vse hospitalizirane paciente (ne samo zaradi koronarne bolezni srca): ti so imeli celo višji skupni holesterol in holesterol LDL, a še vedno v varnem rangu, žal pa še višjo povprečno raven trigliceridov in nižjo povprečno raven holesterola HDL kot srčni bolniki.

Vprašanje pa ostaja, ali je pri ljudeh s slabo sliko krvnih lipidov, ti povzročajo bolezen ali so samo njen znak. Vse več je raziskav, ki kažejo, da je denimo visok LDL simptom in ne nujno razlog za poškodbe na stenah žil: telo se odzove na poškodbe tako, da skuša na mesto poškodb poslati čimveč delcev LDL, ki naj bi poškodbe na membranah celic popravili. Žal še ne vemo prav dobro, kaj je vzrok za poškodbe žil, čeprav nekaj hipotez obstaja, kaže pa, da imajo pri tem pomembno vlogo že omenjeni nevarni majhni delci LDL-ja.

Uravnavanje krvnih lipidov s prehrano

Cilj vsakega posameznika, ki ga skrbi za zdravje, je uravnana koncentracija krvnih lipidov:

  • nizka raven trigliceridov
  • visoka raven HDL
  • LDL, ki ga sestavljajo veliki delci

Uradna prehranska priporočila za doseganje tega cilja so: uravnotežena prehrana, zmanjšanje vnosa maščob, posebej nasičenih, in zmanjšanje vnosa holesterola. Predvsem pa velja, da so povišane ravni tako trigliceridov kot tudi holesterola v krvi posledica uživanja premastne hrane. Kljub temu razširjenemu prepričanju že več desetletij ni dokazov, da bi lahko z nižanjem vnosa prehranskih maščob ali holesterola bistveno spremenili vrednost krvnih lipidov. Zato se pogosto zgodi, da ljudje, ki se srečajo z diagnozo “visoki krvni lipidi”, ne uspejo popraviti te slike, pa čeprav s t.i. nizkomaščobno dieto zmanjšajo vnos prehranskih maščob na minimum.

V zadnjih dveh desetletjih je čedalje več znanstvenikov, ki dokazujejo, da so motnje krvnih lipidov posledica preobilice ogljikovih hidratov. Prevelik vnos ogljikovih hidratov lahko vodi do množice dejavnikov tveganja. Če je združen še z drugimi slabimi življenjskimi navadami, kot so premalo telesne dejavnosti, kajenje, stres in podobno, nas to lahko potegne v spiralo negativnih sprememb, ki vodijo v bolezen.

Ena od preverjenih možnosti za regulacijo krvnih lipidov je prehrana LCHF oziroma ketogena dieta, kjer povečamo vnos maščob, vnos ogljikovih hidratov pa zmanjšamo na minimum. Ker je tak način prehranjevanja v nasprotju z vsemi prehranskimi smernicami, se večina zdravnikov z njo ne strinja. Prav je, da spremembe načrtujete s svojim zdravnikom, še posebej, če ste že ogroženi.

Tisti, ki se soočate s slabimi krvnimi lipidi, a niste prepričani v dramatično spremembo prehrane, morda lahko razmislite o postu. Izkazalo se je namreč, da postenje učinkovito korigira krvne lipide. Še posebej primerno je pogosto, a ne predolgo postenje: najenostavneje se je tega lotiti tako, da med večerjo in čimpoznejšim zajtrkom mine vsaj 14 ur.

Krvni lipidi - grdi, umazani, zli