Čeprav živimo v družbi, ki je obsedena z mladostjo, je neizogibno dejstvo to, da se kot živa bitja staramo. Čeprav tega biološkega procesa ne moremo ustaviti, ga lahko z ustreznim življenjskim slogom delno upočasnimo oziroma zmanjšamo verjetnost pojava nekaterih starostnih težav.
Staranje je neizogibno
Z leti nas lahko doleti marsikaj: poslabšata se vid in sluh, zmanjša se mišična masa, koža postane ohlapna, večja je verjetnost pojava številnih bolezni. Vse to lahko zmanjša našo funkcionalno samostojnost. Ena od najpogostejših težav, ki jo prinese starost, so sindromi demence, ki so lahko blagi, lahko pa hudi bolezenski.
Demenc je več vrst, ne glede na njihovo naravo pa jim je skupno pešanje spomina in slabšanje kognitivnih funkcij. V skrajnem primeru lahko človek postane povsem odvisen od svojih skrbnikov, saj lahko pride tako daleč, da se ne znajde več niti v svojem stanovanju. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, saj predstavlja od 60 do 80% vseh dementnih obolenj.
Različne oblike demence prizadenejo 1% prebivalstva pri 60 letih, po tem pa se delež bolnikov podvoji vsakih 5 let. Med 65 in 70 letom ima demenco do 5% ljudi, v skupini starostnikov nad 85 let pa že 45%.
Dejavniki tveganja za nastanek hudih oblik dementnih obolenj so visok krvni tlak, srčno-žilne bolezni, visok holesterol in sladkorna bolezen.
Prav glede slednje v znanstveni skupnosti zadnjih 8 let obstaja nekakšen dogovor, da se Alzheimerjevo bolezen imenuje kar sladkorna bolezen tipa 3. Ne samo, da sladkorna bolezen predstavlja dejavnik tveganja, ugotovili so namreč, da je del mehanizma, ki vpliva na razvoj te hude bolezni, povezan z nepravilno presnovo glukoze v možganih.
Sestradane možganske celice
Zakaj ravno sladkorna bolezen tipa 3? Ugotovili so namreč, da že pri ljudeh, ki so bodisi v prediabetičnem stanju z že okvarjeno odpornostjo celic na inzulin (taki pogosto sploh ne vedo, da imajo kakršnekoli težave), pride do tega, da možganske celice ostanejo brez energije. Glukoze, ki je običajno vir energije za delovanje celic, je sicer v možganih dovolj, ni pa dovolj inzulina, ki možganskim celicam omogoči uporabo glukoze.
Ker je pri inzulinski odpornosti običajno koncentracija glukoze v krvi visoka, se te možganske celice lahko dobesedno kopajo v hrani, ne morejo pa je izkoristiti, kar v nizu biokemičnih procesov vodi do njihovega životarjenja ali celo odmiranja. Spremembe, ki se zgodijo kot posledica pomanjkanja energije za možganske celice, vodijo k spremembam, ki jih opazimo kot slab spomin in oteženo razumevanje sveta, ki smo ga pred nastopom simptomov razumeli brez težav.
Lahko te spremembe preprečimo?
Več znanstvenikov ugotavlja, da plodna tla za pojav demence začnejo nastajati vsaj desetletje pred pojavom simptomov. Če ste torej v srednjih letih, je skrajni čas, da o tem temeljito premislite. Če imate previsoko telesno težo, težave s krvnimi lipidi, visokim krvnim tlakom in če sumite, da bi lahko imeli inzulinsko odpornost, ali celo že imate sladkorno bolezen, imate dejavnike tveganja. Seveda pa tudi odsotnost teh diagnoz ne pomeni, da morda tveganje ne obstaja.
Novejša znanstvena literatura preučuje nove možnosti preventive pred nastankom sindromov demence. Zdravemu življenjskemu slogu, zadostni količini zaužitih esencialnih maščob in vitaminov se je v zadnjih letih kot možnost, ki nudi tako preventivni kot tudi terapevtski potencial, pridružila ketogena dieta *.
Ketogena dieta: preventiva in kurativa
Ketogena dieta pomeni, da večino energije zaužijemo v obliki maščob, precej omejimo vnos beljakovin, do minimuma pa vnos ogljikovih hidratov. V takem presnovnem okolju nastajajo v jetrih ketonska telesca, ki jih telo v razmerah pomanjkanja glukoze učinkovito uporablja za vir energije.
Ketogena dieta se že skoraj stoletje uporablja za zdravljenje težjih oblik epilepsije, saj se je izkazalo, da nudi zelo dobro oporo živčnemu sistemu. Ta namreč sicer uporablja glukozo za svoje energijske potrebe, če je glukoza na voljo, a veliko enostavneje, zanesljiveje in raje uporablja ketonska telesca.
Zelo je učinkovita pri zmanjševanju simptomov metabolnega sindroma *, bolezni, ki jo sestavljajo stanja, ki so dejavnik tveganja za razvoj demenc: izjemno je učinkovita pri nadzoru telesne teže, predvsem trebušnega maščevja, niža krvni tlak, uravnava holesterol v prid HDLja in znižuje skupno koncentracijo trigliceridov. Na videz se zdi nelogično, da bi z uživanjem maščob lahko dosegli take učinke, a to se zgodi – seveda ob predpogoju, da izrazito omejimo vnos ogljikovih hidratov.
Čedalje več epidemioloških raziskav namreč dokazuje, da visok vnos ogljikovih hidratov in ne maščob poveča tveganje za nastanek različnih obolenj: od sladkorne bolezni, okvare ravnovesja krvnih lipidov do sindromov demence in drugih. Na Finskem so 35 let spremljali posameznike in njihovo prehrano: ugotovili so, da uživanje nasičenih maščobnih kislin zmanjša in ne poveča dejavnike tveganja za nastanek sindromov demence.
To je dobra novica za tiste, ki še nimamo simptomov demence – še je čas za spremembe.
A znanost intenzivno preučuje tudi možnosti za tiste, ki jo že imajo. Preučujejo tri načine dovajanja ketonskih telesc možganom. Eden od načinov je sprememba prehrane in prehod na ketogeno dieto, drugi način, ki ustvari zadostno količino ketonskih telesc in pomaga pri milejših oblikah demenc, je uživanje večje količine srednjeverižnih maščobnih kislin (kokosovo olje ali še bolje olje MCT), tretji pa celo oralno ali intravenozno dovajanje ketogenih spojin.
Omenimo samo primer 63-letnika, ki je od svojega 51. leta trpel za napredujočo in hudo obliko Alzheimerjeve bolezni. 20 mesecev je trikrat dnevno zaužil ketogeno spojino. Ugotovili so, da se v času, ko je koncentracija ketonskih telesc v njegovi krvi na višku, izrazito izboljšajo njegove kognitivne sposobnosti, poleg tega se je pacient počutil bolje, popravilo se mu je čustvovanje, postal je bistveno bolj sposoben skrbeti zase in dnevne aktivnosti niso več bile ovirane zaradi pozabljivosti.
Več raziskav je pokazalo terapevtske možnosti uvajanja ketogenega okolja v telesu, veliko pa jih je poteka in bomo o njihovih rezultatih šele brali v prihodnjih letih.
